| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
OBLIKOSLOVJE SLOVENSKIH PREGIBNIH BESEDNIH VRST V OSNOVNOŠOLSKIH UČBENIKIH
Sabina Javornik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Oblikoslovje slovenskih pregibnih besednih vrst so predstavljeni trije osnovnošolski učbeniki za slovenski jezik. Eden je nastal v času med obema vojnama, druga dva pa v letih 1963 oziroma 1964. Oblikoslovje se je skozi čas spreminjalo, zato je bil naš namen primerjati učbenike s Slovensko slovnico Jožeta Toporišiča iz leta 2004. Zanimale so nas razlike in podobnosti, ki so se pri tem pojavile. Zaradi preobsežnosti celotnega slovenskega oblikoslovja smo se omejili na pregibne besedne vrste. Največja razlika se je pojavila pri sklanjatvenih vzorcih, medtem ko so manjše razlike nanizane skozi celotno diplomsko delo. Izstopajo tudi posebnosti pri samem poimenovanju besednih vrst in pri razvrščanju zaimkov. Veliko je tudi podobnih teorij in definicij, ki smo jih za lažjo primerjavo navedli skupaj s citati iz Slovenske slovnice iz leta 2004.
Ključne besede: oblikoslovje, pregibne besedne vrste, osnovnošolski učbeniki, samostalniška beseda, zaimek, pridevniška beseda, glagol
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 244; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (354,37 KB)

2.
Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)
Marko Jesenšek, Marko Snoj, Tanja Mirtič, Domen Krvina, Irena Orel, Natalija Ulčnik, Ludvik Karničar, France Novak, Silvija Borovnik, Zinka Zorko, 2014, drugi članki ali sestavki

Opis: V zavetju Orliškega hribovja, ob izviru Gabernice ter med vinskimi griči in v senci dišečih marelic je preživljal svoje otroštvo in svoja zrela leta profesor in slovaropisec Maks Pleteršnik. Ob 20. obletnici obnove Pleteršnikove domačije in vzpostavitve muzeja v njej je Društvo za varovanje materinega jezika, naravne in kulturne dediščine »Maksa Pleteršnika« Pišece pripravilo prireditev, na kateri so sodelovali člani Društva Pleteršnikova domačija s Pleteršnikovimi pevci, šolsko mladino in ustvarjalci kulture v Pišecah. Prireditev je potekala 2. oktobra 2014 na Pleteršnikovi domačiji in v Kulturni dvorani pri šoli v centru Pišec, in sicer po naslednjem programu: 9.00–10.00: Prihod gostov in šolske mladine (prigrizek in ogled Pleteršnikovega muzeja oz. domačije) 10.00: Pozdrav domačinov, občine in predsednika Strokovnega odbora Maksa Pleteršnika, dr. Marka Jesenška 10.15–12.00: Kviz osnovnošolcev o življenju in delu slovarnika Maksa Pleteršnika z vmesnim kulturno – zabavnim programom (Gimnazija Brežice in OŠ Pišece) 12.15–14.30: Okrogla miza z naslovom Slovensko slovaropisje 15.00–16.00: Slavnostna akademija (kulturni program v dvorani v izvedbi Pleteršnikovih pevcev (KD Orlica Pišece in OŠ Maksa Pleteršnika; slavnostni govornik dr. Marko Jesenšek, dekan FF Univerze Maribor).
Ključne besede: slovenščina, književni jezik, znanstveni jezik, raziskovanje jezika, jezikovna politika, slovaropisje, slovarji, jezikovni priročniki, jezikovni viri, slovaropisje, glasoslovje, oblikoslovje
Objavljeno: 05.03.2018; Ogledov: 750; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (635,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
; Gradivo je zbirka in zajema 11 gradivo!

3.
Glasoslovni in oblikoslovni podatki v splošnem razlagalnem slovarju
Tanja Mirtič, 2014, strokovni članek

Opis: Prispevek v sklopu "Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)"
Ključne besede: slovenščina, slovaropisje, razlagalni slovarji, glasoslovje, oblikoslovje
Objavljeno: 15.02.2018; Ogledov: 396; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (357,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Oblikoslovje v panonski narečni skupini
Zinka Zorko, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi so predstavljeni oblikospreminjevalni in oblikotvorni vzorci v narečjih panonske narečne skupine v primerjavi s staro cerkveno slovanščino in slovenskim knjižnim jezikom ter s kratko analizo narečnega glasoslovja in naglasnih razmer. Obdelani so narečna sklonila in osebila; vsi trije spoli, zlasti slabo obstojni srednji spol; vsa tri števila, saj je dvojina dobro ohranjena. Nepregibne besedne vrste se med obravnavanimi narečji manj razlikujejo.
Ključne besede: panonske narečne skupine, prekmurščina, slovenskogoriško narečje, prleško narečje, haloško narečje, oblikoslovje, slovnica, dialektologija, jezikoslovje
Objavljeno: 05.02.2018; Ogledov: 483; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (305,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Dvojinske in pluralizirane oblike v slovenskih narečjih
Tjaša Jakop, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Dvojina je normirana v slovenskem knjižnem jeziku in se uporablja tudi v veliki večini slovenskih narečij. V knjižni slovenščini je obvezna za vse pregibne besedne vrste, v narečjih pa raba dvojine variira: ponekod jo uporabljajo samo za moški spol, medtem ko se za ženskega uporablja le množina, drugod samo v imenovalniku/tožilniku, medtem ko so se ostali skloni izenačili z množinskimi, spet nekatera narečja jo uporabljajo pri samostalnikih, medtem ko je glagolsko dvojino nadomestila množina. Članek dopolnjujejo statistični podatki rabe dvojinskih oblik samostalnikov in glagolov.
Ključne besede: slovenščina, dvojina, pluralizacija, slovenska narečja, narečno oblikoslovje
Objavljeno: 02.02.2018; Ogledov: 566; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (428,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Oblikoslovje Ojstrice nad Dravogradom
Zinka Zorko, 1991, izvirni znanstveni članek

Opis: Govor Ojstrice spada h koroškemu podjunskemu narečju. Nosna samoglasnika e in o sta se pozno raznosnila, za e in dolgi polglasnik je današnji odraz dolgi a. Razprava prikazuje glasoslovje, podrobno pa oblikoslovje tega obmejnega govora.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, koroška narečja, podjunsko narečje, Ojstrica, obmejni govori, oblikoslovje
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 538; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Kozjansko-bizeljsko narečje - glasoslovje pišečkega govora
Zinka Zorko, 2014, strokovni članek

Opis: Prispevek v sklopu "Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)"
Ključne besede: dialektologija, slovenska narečja, štajersko narečje, kozjansko-bizeljsko narečje, glasoslovje, oblikoslovje, besedje
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 816; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (266,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Koroško mežiško narečje v luči novih glasoslovnih raziskav
Zinka Zorko, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi so predstavljene nove glasoslovne raziskave koroškega mežiškega narečja. Na Javorju, v Črni in Mežici so se dolgi dvoglasniki poenoglasili, v Kotljah in Pamečah je ohranjen značilni koroški dvoglasniško-enoglasniški sestav, na Ojstrici je ohranjeno podjunsko narečje, mislinjski govor pa ima štajerski južnopohorski samoglasniški sestav.
Ključne besede: dialektologija, slovenska narečja, koroško narečje, mežiško narečje, južnopohorski štajerski govori, glasoslovje, oblikoslovje, besedje
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 738; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (366,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
PRIMERJAVA SPLETNE JEZIKOVNE SVETOVALNICE »AL' PRAV SE PIŠE …?« IN RADIJSKE ODDAJE »AL' PRAV SE REČE« GLEDE NA POGOSTNOST VPRAŠANJ PO POSAMEZNIH JEZIKOVNIH PODROČJIH SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
Tamara Gobec, 2016, diplomsko delo

Opis: Jezikovni kotički so pomembno jezikoslovno orodje, ki so uporabni kot praktični prikaz jezikoslovnih zadreg uporabnikov jezika. V diplomskem delu sta, poleg teoretične osnove, predstavljena, primerjana in analizirana dva aktualna jezikovna kotička, in sicer spletna jezikovna svetovalnica »Al' prav se piše …?« in radijska oddaja »Al' prav se reče«. Tako spletni forum kot radijska oddaja zajemata isto časovno obdobje opazovanja, rubrike so pregledane in predstavljene v tabelah, najpogostejše in najbolj zanimive tematike pa so podrobneje obdelane in analizirane. Kot najpogostejši pri obeh kotičkih sta izpostavljeni področji pravopisa in oblikoslovja, pri spletnem forumu še besedotvorje in besedoslovje, pri radijski oddaji pa glasoslovje in besedoslovje. Rezultati so zbrani v grafih, ki prikazujejo pogostnost posameznih jezikovnih pojavov glede na medij in medsebojno ter dajejo jasno sliko, da se uporabniki jezika srečujejo s podobnimi zagatami, ne glede na to, kje iščejo odgovore na svoja vprašanja – na spletu ali v radijski oddaji.
Ključne besede: jezikovni kotiček, primerjava, jezikovna svetovalnica, radijska oddaja, pravopis, oblikoslovje
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 1090; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

10.
GOVOR SV. JERNEJA NAD MUTO
Majda Marija Lesjak, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema teoretično in empirično analizo govora hribovite obmejne vasi Sv. Jernej nad Muto, ki vključuje opis vokalizma, konzonantizma, oblikoslovja, skladnje, besedotvorja in besedoslovja, dopolnjuje pa jo obsežno gradivo (besede in frazemi) za narečni slovar. Besede in stalne besedne zveze so bile zbrane z intervjuvanjem informatorjev, z večletnim aktivnim usmerjenim poslušanjem govora in zapisovanjem ter z lastno kompetenco rojenega govorca. V magistrskem delu je prikazano tudi, koliko in katere besede iz govora so se pojavile že v rokopisnem slovarju Ivana Antona Apostla iz leta 1760. Govor Sv. Jerneja nad Muto spada v koroško narečno skupino, v vzhodno podjunsko narečje. Sem ga lahko uvrstimo predvsem zaradi ohranjenih koroških glasovnih pojavov (švapanje, štekanje, naglasni pomiki tipa babíca – mis'li:li„, de'lo:li„), ki so v remšniškem podnarečju pod vplivom štajerskih govorov (zlasti kozjaškega govora) že opuščeni. Z besedoslovnega in deloma skladenjskega vidika je za govor značilen predvsem velik vpliv nemškega jezika, na ravni glasoslovja in oblikoslovja pa je govor ostal zvest slovenskemu jezikovnemu razvoju. V magistrski nalogi je nakazano, kako se starejše narečne oblike ohranjajo in razvijajo pri mlajših govorcih. Nalogi so dodani tudi zapisi govora Sv. Primoža nad Muto ter sosednjih avstrijskih vasic Laaken in Rothwein, ki jih dopolnjuje kratka primerjava govorov.
Ključne besede: narečje, Sv. Jernej nad Muto, Mlake, Laaken, Radvanje, Rothwein, glasoslovje, vokalizem, konzonantizem, oblikoslovje, skladnja, besedotvorje, besedoslovje, narečni slovar, narečni frazemi, osebna in hišna imena
Objavljeno: 16.03.2016; Ogledov: 1271; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici