| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POZNAVANJE ZDRAVIL MED MEDICINSKIMI SESTRAMI
Martina Ficko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje poznavanje zdravil med medicinskimi sestrami. S pomočjo domače in tuje literature smo v osrednjem delu diplomskega dela predstavili, kaj so zdravila ter oblike zdravil. Na kratko smo opisali osnovne skupine zdravil ter načine aplikacij zdravil, ki jih medicinska sestra uporablja pri svojem delu. Na koncu teoretičnega dela smo opisali vlogo medicinske sestre pri aplikaciji zdravil, predstavili smo postopke, ki jih mora medicinska sestra upoštevati pred, pri in po aplikaciji zdravil. Seznanili smo se s stranskimi učinki zdravil, o medsebojnem delovanju zdravil ter o preračunavanju pretoka infuzijske raztopine in odmerkov zdravil. V empiričnem delu je raziskava potekala v Splošni bolnišnici Murska Sobota na kirurškem in na internem oddelku. Zanimalo nas je, koliko medicinske sestre poznajo zdravila, njihove učinkovine, stranske učinke, in kako bi medicinske sestre ter tehniki zdravstvene nege sami ukrepali pri določenih nujnih primerih. Ugotovili smo, da medicinske sestre v kar šestdeset odstotkih poznajo zdravila, vendar pa manj spremljajo novosti na tem področju. Želijo si dodatnih izobraževanj in organiziranih predavanj. Glede učinkovin so dobro poučene. Znanje smo preverjali z eno izmed najlažjih primerov, na katerega so v kar oseminosemdesetih odstotkih dobro odgovorile. Tudi stranske učinke dobro poznajo. Na nekaj etičnih vprašanj, če lahko medicinska sestra v določenih nujnih primerih nastavi i.v. kanal, je kar dvainosemdeset odstotkov anketirancev odgovorila, da lahko nastavi. Šestinsedemdeset odstotkov anketirancev meni, da medicinska sestra v določenih nujnih primerih ne sme sama aplicirati zdravila. Večina teh anketirancev tudi sami ne bi v določenih nujnih primerih aplicirali določenega zdravila.
Ključne besede: zdravila, način aplikacije zdravil, oblike zdravil, vloga medicinske sestre pri aplikaciji zdravil, pravilo 6 x P, pravilo 10 x P, alergijske reakcije na zdravila, doziranje zdravil.
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 3268; Prenosov: 1475
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

2.
Vpliv adherence pri zdravljenju multiple skleroze z imunomodulatornimi zdravili
Metka Škofič, 2018, magistrsko delo

Opis: Multipla skleroza (MS) je kronično vnetno avtoimunsko obolenje osrednjega živčnega sistema in je najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Ženske zbolevajo pogosteje od moških. Vzrok za bolezen ni poznan, prav tako nimamo zdravila s katerim bi bolezen pozdravili. Imamo pa zdravila s katerimi lahko vplivamo na potek bolezni, z zmanjšanjem števila zagonov, upočasnitvijo napredovanja invalidnosti ter izboljšanja kakovosti življenja. Za slednje je pomembna tudi dobra adherenca jemanja zdravil. Namen raziskave je ugotoviti adherenco zdravljenja, vzroke za izpustitev odmerka zdravila in morebitno potrebo po predčasnem obisku pri zdravniku. Prav tako nas je zanimalo ali sta oblika bolezni ter način jemanja zdravila povezani z adherenco. Metodologija raziskovanja. Raziskovalne metode: V raziskavo smo vključili 90 bolnikov zdravljenih na Oddelku za nevrološke bolezni UKC Maribor Glede na vrsto učinkovine smo bolnike razvrstili v tri skupine po 30 bolnikov. Za ugotavljanje vzrokov in razlogov izpuščenih odmerkov zdravila smo uporabili prirejen anketni vprašalnik (MSTEQ Multiple Sclerosis Experience Questionnare). Vsi bolniki so bili seznanjeni z namenom in vsebino raziskave. Za raziskavo smo pridobili soglasje Komisije za medicinsko etiko UKC Maribor. Rezultati raziskave. V obeh naših skupinah bolnikov zdravljenih s peroralno terapijo smo ugotovili, da jih je 25 % izpustilo odmerek zdravila. Prav tako je v skupini 3, ki je bila na injekcijski terapiji, odstotek bolnikov z izpuščenim odmerkom podoben in znaša 26,7 %. Če upoštevamo kriterij izpuščen ≥1 odmerek, je bila pri naših bolnikih adherenca zdravljenja prisotna kar pri 74,4 % bolnikov z MS. Pri upoštevanju kriterija izpuščenega odmerka ≥ 25 % pa je adherenca 97,4 %. Na podlagi slednjega kriterija smo v vseh treh skupinah dobili visoko adherenco, saj je v skupini 1 bila 99,2 %, v skupini 2 95,2 % in v skupini 3 97,8 %. Ko smo primerjali adherenco posameznih skupin med seboj ter ko smo primerjali skupini na peroralni terapiji z injekcijsko terapijo ni bilo statistično značilnih razlik. Le enemu bolniku (6,7 %) od 15 na peroralni terapiji, ki so izpustili odmerek zdravila, se je zdravstveno stanje spremenilo iv in je potreboval predčasen obisk pri zdravniku. Nobenemu bolniku od osmih, ki so prejemali injekcijsko terapijo in so izpustili odmerek zdravila, se zdravstveno stanje ni spremenilo in nihče ni potreboval zdravniške pomoči. Največ težav so imeli bolniki zaradi občutka pekoče bolečine med injiciranjem (80 %), ter krvavenja na mestu injiciranja (80 %). Najpogostejši vzrok za izpustitev odmerka zdravila pri injekcijski terapiji je bila odsotnost z doma s posledično nedostopnostjo do zdravila. Najpogostejša vzroka izpustitve odmerka peroralne terapije sta bila prezaposlenost (60 %) ter pozabljivost (40 %). Diskusija in zaključek: Pri doseganju adherence smo ugotovili, da je izobraževanje bistvenega pomena. Dobra adherenca je povezana z dobro podporo bolnikov s strani tima za multiplo sklerozo.
Ključne besede: multipla skleroza, adherenca jemanja zdravil, oblike in načini zdravljenja, MSTEQ vprašalnik.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 323; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici