| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VKLJUČEVANJE STARŠEV V DELO Z DOMSKIMI OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI
Maja Čeh, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vključevanje staršev v delo domske skupnosti, v katero so vključeni njihovi otroci s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu so v ospredje postavljeni otroci z motnjami v duševnem razvoju, njihova klasifikacija glede na vrsto in stopnjo primanjkljajev ter zanje značilen sistem vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Podane so osnovne teorije o družini, predvsem družini z otrokom z motnjo, ki se povezuje s šolo kot pomembno družbeno institucijo, pri tem pa se poudarja njuna enakovredna skrb za otrokov razvoj in napredek. V nadaljevanju se seznanjamo s pojmom partnerskega sodelovanja med šolo in domom, ki je značilnost demokratične in humane šole, podrobneje spoznavamo sodelovalni model vključevanja staršev ter načine oz. oblike njihovega sodelovanja s šolskim osebjem. V empiričnem delu so navedene ugotovitve, kako vplivajo različni dejavniki na sodelovanje med starši in domsko skupnostjo; in sicer so med dejavniki izpostavljeni spol, izobrazba staršev in stopnja otrokove motnje. Rezultati raziskave kažejo, da med anketiranci obstajajo razlike v načinih sodelovanja, njihovem zadovoljstvu s sodelovanjem, pogostosti kontaktov in razlogu za oddajo otroka v dom. Z anketnim vprašalnikom smo dobili odgovore na mnoga vprašanja, hkrati pa smo prišli do spoznanja, da je s starši teh otrok treba vzpostaviti zaupen odnos in najti ustrezne načine, pristope za njihovo aktivnejše vključevanje. Le tako bodo otroci uspešni, njihovi starši pa srečni in zadovoljni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otroci s posebnimi potrebami, motnje v duševnem razvoju, družina, šola, sodelovanje med šolo in domom, oblike sodelovanja, domska skupnost.
Objavljeno: 12.03.2009; Ogledov: 2963; Prenosov: 527 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (759,97 KB)

2.
SODELOVANJE MED STARŠI IN ŠOLO
Kornelija Vučko, 2010, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu so predstavljene družina, šola, komunikacija in sodelovanje med starši (družino) in šolo. Ker je cilj obeh, tako družine kot šole, uspešnost otrok, se nam zdi pomembno, da si šola prizadeva za dobro sodelovanje, kar je tudi dokaz kvalitete njenega dela. V diplomskem delu so pojasnjene naloge družine, oblike družin in družinska vzgojna sredstva. Na podoben način so opisane naloge šole, razložena je učiteljeva avtoriteta, predstavljena so učiteljeva vzgojna sredstva in pogoste napake učiteljev,. Mnogokrat so prav te ovira za dobro sodelovanje med starši in učitelji. V nadaljevanju je opisana komunikacija, ki je pomemben del sodelovanja, saj napačna komunikacija lahko povzroči več škode kot koristi. Glede sodelovanja med starši in šolo obstajajo določena načela sodelovanja, ki naj bi se jih držali obe strani. Opisane so ovire in prednosti sodelovanja, oblike vključevanja staršev, izkušenjske metode dela s starši ter formalne in neformalne oblike sodelovanja med šolo in domom. V empiričnem delu smo preverili, kako poteka sodelovanje med starši in šolo v praksi na Dvojezični osnovni šoli I Lendava — 1. Számú Kétnyelvű Általános Iskola Lendva. Zanimalo nas je predvsem kako to sodelovanje doživljajo starši. Odgovore smo primerjali glede na starost in izobrazbo staršev ter glede na stopnjo njihovega otroka. Izkazalo se je, da starši DOŠ I Lendava — 1. Sz. KÁI Lendva najpogosteje obiskujejo govorilne ure in roditeljske sestanke, redko ali nikoli pa ne obiščejo sveta staršev, dni odprtih vrat ter šole za starše. Pokazalo se je tudi, da je med starši, ki pogosto sodelujejo s šolo, največ takih z višješolsko izobrazbo. Starši se (po pričakovanjih) najpogosteje obračajo na razrednika oz. učitelja posameznega predmeta, vzrok za obisk pa so težave otrok v šoli (bodisi učne, bodisi vedenjske). Starši so izkazali največ zadovoljstva z govorilnimi urami in roditeljskimi sestanki, najmanj pa s svetom staršev.
Ključne besede: družina, vzgojna sredstva, šola, komunikacija, sodelovanje med starši in šolo, starost staršev, izobrazba staršev, stopnja otrok (I., II., III. triada), pogostost sodelovanja, oblike sodelovanja, vzroki za stike, zadovoljstvo s sodelovanjem
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 7575; Prenosov: 1720
.pdf Celotno besedilo (471,11 KB)

3.
ODNOS STARŠEV DO DELA V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA
Biljana Lazić, 2011, diplomsko delo

Opis: Podaljšano bivanje se je od svojih začetkov do danes spremenilo. Danes se ne omejuje le na varstvo in pisanje domačih nalog, temveč vsebuje različne dejavnosti, ki so strokovno vodene, to so sprostitvene dejavnosti, prehrana, samostojno učenje ter ustvarjalno preživljanje prostega časa. Za kakovost dela v podaljšanem bivanju je sodelovanje s starši nujno potrebno. Da bi bilo le-to karseda uspešno, je potrebno vzpostaviti ustrezen odnos in primerno komunikacijo. Namen empiričnega dela diplomskega dela »Odnos staršev do dela v oddelkih podaljšanega bivanja« je proučiti mnenje staršev o dejavnostih v oddelkih podaljšanega bivanja ter sodelovanje staršev z učiteljem podaljšanega bivanja. Uporabljena je bila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da med starši z različno izobrazbo in glede na tip šole, v katerega je otrok vključen, ni bistvenih razlik v mnenju o dejavnostih podaljšanega bivanja. Statistično značilna razlika se kaže v mnenju o najpomembnejši dejavnosti podaljšanega bivanja ter v mnenju o gledanju (risanih) filmov. Pozitivno nas je presenetilo mnenje staršev o opravljanju domačih nalog v podaljšanem bivanju, saj je dobra polovica vprašanih mnenja, da domače naloge ni potrebno vedno opraviti v šoli. V sodelovanju staršev z učiteljem podaljšanega bivanja prav tako ni bistvenih razlik. Izkazalo se je, da se staršem zdi sodelovanje z učiteljem pomembno, vendar z njim sodelujejo manj kot z razrednikom.
Ključne besede: podaljšano bivanje, dejavnosti podaljšanega bivanja, organizacija dela v podaljšanem bivanju, sodelovanje s starši v podaljšanem bivanju, formalne in neformalne oblike sodelovanja v podaljšanem bivanju
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 2229; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (742,20 KB)

4.
Sodelovanje rejniških družin s šolo
Tamara Dragšič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Sodelovanje rejniških družin s šolo v teoretičnem delu obravnavamo sistem rejništva in odnose, ki potekajo znotraj rejniškega sistema. Pri opisu rejništva se naloga podrobneje posveča sodelovanju rejniških staršev s šolo in rejenci ter družinskemu zgledu, ki ga rejenec dobi ob vstopu v rejniško družino. Podrobno smo predstavili tudi formalne in neformalne oblike sodelovanja med šolo (učitelji) in domom (rejniki). V empiričnem delu naloge smo opravili raziskavo na področju Maribora, Ruš, Ptuja in Slovenske Bistrice, katere namen je spoznati življenje rejniških družin. Pri tem smo se bolj specifično osredotočili na oblike sodelovanja in komuniciranja med rejniki in učitelji ter učno klimo rejniškega doma. Ugotovili smo, da ima večina rejniških družin do tri rejence in da so se za rejništvo rejniki odločili predvsem zaradi želje pomagati drugim. Ugotovili smo tudi, da se večina rejencev po pomoč pri učenju pogosteje zateče k rejnici kot k rejniku, da se rejniški starši redno udeležujejo govorilnih ur in roditeljskih sestankov ter da je večina rejnikov v stikih z učitelji tudi izven formalnih delovnih ur.
Ključne besede: V diplomskem delu z naslovom Sodelovanje rejniških družin s šolo v teoretičnem delu obravnavamo sistem rejništva in odnose, ki potekajo znotraj rejniškega sistema. Pri opisu rejništva se naloga podrobneje posveča sodelovanju rejniških staršev s šolo in rejenci ter družinskemu zgledu, ki ga rejenec dobi ob vstopu v rejniško družino. Podrobno smo predstavili tudi formalne in neformalne oblike sodelovanja med šolo (učitelji) in domom (rejniki). V empiričnem delu naloge smo opravili raziskavo n
Objavljeno: 19.07.2011; Ogledov: 1846; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

5.
Sodelovanje učiteljev in staršev na področju vzgojno-disciplinske problematike
Barbara Žužek, 2015, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej opredelili pojem vzgoje in izobraževanja, v nadaljevanju pa se osredotočili na družino (starše) in šolo (učitelje). Šola je namreč prostor, v katerem otroci prav tako kot doma oblikujejo svojo osebnost z različnimi znanji, izkušnjami, stališči, vrednotami in vzorci vedenja. Medsebojna povezanost učiteljev in staršev v skrbi za dobrobit otroka je posledično zelo pomembna, zato smo v nadaljevanju opredelili pomen sodelovanja med učitelji in starši, načine vzpostavljanja njihovih medsebojnih odnosov, posredne in neposredne oblike sodelovanja, ter težave, s katerimi se ob sodelovanju s starši srečujejo učitelji. Najpogostejši razlog za srečevanje učiteljev in staršev je obravnava vzgojno-disciplinske problematike in učnih težav otrok. Mi smo se osredotočili na vzgojno-disciplinsko problematiko. V okviru tega smo podrobneje preučili oblikovanje osebnostno zrelega posameznika, kar pomembno vpliva na konstruktivno reševanje težav, ter opredelili oblike neprimernega vedenja in možne vzroke zanj. Prepoznavanje slednjih je namreč nujno za obravnavo vzgojno-disciplinskih težav ter za vzpostavljanje discipline v razredu. Disciplina v smislu vzpostavljanja reda je potrebna za uresničevanje ciljev, ki so v šolskem prostoru še kako pomembni. Iz tega razloga smo pozornost namenili tudi korektivnim in preventivnim disciplinskim strategijam. Omenjene vsebine smo preučevali tudi v empiričnem delu, kjer smo iskali razlike v stališčih glede na status (učitelji in starši) ter vzgojno-izobraževalna obdobja respondentov. Osredotočili smo se na stališča učiteljev in staršev glede odgovornosti in medsebojnega sodelovanja pri vzgojno-disciplinski problematiki, na pogostost različnih oblik vključevanja staršev v izobraževanje otrok, na vpliv različnih dejavnikov na neprimerno vedenje otrok ter na učinkovitost različnih disciplinskih strategij v razredu. V odgovorih respondentov so se pokazale nekatere statistično značilne razlike.
Ključne besede: Sodelovanje učiteljev in staršev, formalne/neformalne oblike sodelovanja, neprimerno vedenje, vzroki neprimernega vedenja, disciplinske strategije.
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 1167; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

6.
Razlike v sodelovanju vzgojiteljev in staršev v okoljih z različnim socialno-ekonomskim statusom
Irena Janžekovič Žmauc, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Vzgoja otrok v vrtcu ni mogoča brez sodelovanja s starši, saj predstavlja dopolnilo družinski vzgoji. Eden od dejavnikov, ki vpliva na sodelovanje vzgojiteljev in staršev, je socialno-ekonomski status staršev. Z empirično raziskavo smo na dveh območjih slovenskih statističnih regij, ki se razlikujeta v socialno-ekonomskem statusu, preverili, ali obstajajo razlike v oblikah in pogostosti sodelovanja vzgojiteljev in staršev. Ugotavljamo, da vzgojitelji iz okolja z nižjim socialno-ekonomskim statusom pogosteje sodelujejo s starši v nekaterih formalnih in neformalnih oblikah sodelovanja kot vzgojitelji iz okolja z višjim socialnoekonomskim statusom.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, sodelovanje s starši, formalne oblike, neformalne oblike, pogostost sodelovanja, socialno-ekonomski status okolja
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 812; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (712,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Povezava izkušenj učiteljev z njihovo usposobljenostjo in pripravljenostjo na sodelovanje s starši
Klara Pravdič, 2019, magistrsko delo

Opis: Uspešno sodelovanje med šolo in domom – med učitelji in starši sodi med pomembne kazalce kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela. Že same raziskave kažejo, da sta sodelovanje šole ter medsebojna podpora bistvenega pomena za uspešno izobraževanje otroka in za njegov razvoj. Dobro načrtovano in učinkovito izvedeno vključevanje staršev prinaša pozitivne učinke tako za otroka kot za starše, učitelje in šolo v celoti. Pomembni so partnerski odnosi, ki naj bi bili vzajemno-sodelovalni. Med učitelji in starši obstajajo bolj ali manj ustaljene oblike sodelovanja, ki so lahko formalne in neformalne oblike, za uspešne oblike sodelovanja pa je potrebno določeno znanje in sposobnosti učitelja. Učitelj mora znati pristopiti do staršev, mora jih poslušati in poskušati razumeti. Vedeti mora, kako ravnati v določenih situacijah. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti sodelovanja med šolo in domom oz. učitelji in starši. Natančno so opisane formalne in neformalne oblike sodelovanja. Prav tako so predstavljene kompetence učitelja, torej tiste, ki so nujno potrebne za uspešno sodelovanje s starši. In prav tako je predstavljeno pomankanje kompetenc učitelja, zaradi katerih je lahko sodelovanje med starši in učitelji slabo. V nadaljevanju so opisana različna izobraževanja učiteljev na temo sodelovanja s starši. Zanimalo nas je tudi, če študentje dobijo dovolj znanja o tem, kako sploh in kako dobro sodelovati s starši ter kako reagirati v določenih situacijah, ki so lahko včasih tudi neprijetne. Zato smo preučili učne načrte Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru – na študijskem programu razredni pouk. Čeprav se ve, da je sodelovanje s starši še kako zelo pomembno in prav tako je prisotno takoj, ko postanemo učitelji ali razredniki, je bilo pri pregledu učnega načrta Pedagoške fakultete Maribor, smer razredni pouk, ugotovljeno, da se vsebini, ki govori o sodelovanju s starši, ter, kako izpeljati formalne in neformalne oblike sodelovanja in kako svetovati, ko pride do vzgojnega ali učnega problema, ne namenja prav veliko pozornosti. Prav bi bilo, da bi se temu področju namenilo več časa oz. več predmetov, saj v današnjem času kakovostno sodelovanje med šolo in starši ni najlažje in ni samoumevno. V empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika preučevali, kako so učitelji, ki imajo različno delovno dobo in izkušnje pri delu s starši, pripravljeni in usposobljeni za sodelovanje s starši. Ali se daljša delovna doba učiteljev povezuje z njihovimi značilnostmi sodelovanja s starši in kako se učitelji začetniki spoprijemajo s tem. V raziskavo so bili vključeni razredniki koroških osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da učitelji na razredni stopnji dobro sodelujejo s starši, toda kljub temu si želijo, da bi se lahko na tem področju še dodatno izobraževali, saj jim včasih primanjkuje znanja ali izkušenj, da bi tako bilo njihovo sodelovanje kvalitetnejše in da bi jim starši bolj zaupali. Prav tako pa so učitelji mnenja, da bi bilo potrebno za uspešno medsebojno sodelovanje izobraževati tudi starše učencev.
Ključne besede: starši, učitelji, sodelovanje, oblike sodelovanja, kompetence učitelja
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 183; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
Čezmejno policijsko sodelovanje
Aljaž Škafar, 2019, diplomsko delo

Opis: Kot vsaka druga država se tudi Republika Slovenija sooča s čezmejnim kriminalom. Ker ga je vedno več, sta pomembna medsebojno sodelovanje policijskih enot in njihov moderen način dela, saj le tako države lahko zmanjšajo čezmejna tveganja za kriminalna združenja. V diplomskem delu smo opisali začetek in razvoj sodelovanja med državami ter skupen boj proti čezmejnemu kriminalu. Opisali smo razne organizacije, ki zatirajo čezmejni kriminal in so ključne za boj proti njemu, kot so Interpol, Europol, Frontex in podobne. Čeprav te organizacije storijo zelo veliko in so kar se da dejavne, pa je to velikokrat premalo. Slovenija je zato s sosednjimi državami sklenila dvostranske pogodbe in dogovore, ki omogočajo boj proti čezmejnemu kriminalu na bolj lokalni ravni. Ker največ sodeluje prav z obmejnimi državami, smo jih podrobneje predstavili. Slovenija deluje v dveh centrih za policijsko sodelovanje, in sicer v Megvarjah in v centru Dolga vas, ki omogočata hitrejše sodelovanje, saj so v isti stavbi policisti več držav in imajo med sabo tudi neposreden stik. Opisali smo oblike sodelovanja, kjer je bil prav tako velik pomen na sodelovanju Slovenije z obmejnimi državami. Analizirali smo, ali vplivajo na državno suverenost in celovitost. Ob kršenju sodelovanja ju lahko namreč druge države ogrožajo, s čimer ogrozijo tudi nadaljnja sodelovanja ter krhajo pridobljene dobre odnose in izkušnje. V zaključku smo preverjali hipoteze o državni celovitosti, oblikah čezmejnega sodelovanja in jasnosti pooblastil tujih državnih organov na slovenskem ozemlju.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko sodelovanje, mednarodne pogodbe, oblike sodelovanja
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 74; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (637,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici