1. Na poti iz nasilnega partnerskega odnosa : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMija Balek, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pot iz nasilnega partnerskega odnosa, kaj žrtvi da moč za odhod iz njega ter obdobje po zapustitvi nasilnega partnerja. Nasilje v partnerskem odnosu še vedno predstavlja veliko težavo v naši družbi. Največ žrtev je žensk, vendar je vedno več tudi moških žrtev. Z nasiljem, ki ga izvaja moški nad žensko, se povečuje tudi neenakost med spoloma, predvsem se kaže v moči med njima, kar posledično vodi tudi do diskriminacije žensk. Na žalost se nasilje izvaja za »štirimi« stenami in tako ga je še težje prepoznati oziroma odkriti, kar žrtvam nasilja predstavlja še toliko težji odhod, saj jih spremlja strah, da jim nihče ne bo verjel. Zato je toliko pomembneje, da se o nasilju več govori, informira in se o tem ozavešča širšo družbo. Z ozaveščanjem in preprečevanjem ter nudenjem pomoči med seboj sodelujejo državne institucije in nevladne organizacije.
V diplomskem delu so predstavljene oblike nasilja ter zakaj žrtve molčijo in vztrajajo v nasilnem partnerskem odnosu. Temu sledi odločanje o zapustitvi nasilnega partnerja, kar ženski predstavlja veliko tveganje, da se situacije s tem ne bi še bolj poslabšala, saj obstaja velika verjetnost, da bi nasilnež, ko bi dognal, da ga partnerka želi zapustiti, nasilje samo še stopnjeval, in tu gredo žrtve na vse ali nič. Ko se oseba, ki doživlja partnerja, dokončno odloči, da naredi konec tovrstnemu odnosu, se lahko obrne na državne institucije ali na nevladne organizacije in tam pridobi ustrezno pomoč. Diplomsko delo se oblik pomoči in procesa odhajanja iz nasilnega odnosa ter državnih institucij in nevladnih organizacij, ki jim pri tem kar se da pomagajo, podrobneje dotaknem v nadaljevanju. Diplomsko delo se dotakne tudi posledic, ki jih nasilje povzroči, in okrevanja po njem, ko ženska dokončno obrne novi list v svojem življenju.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje nad ženskami, oblike pomoči, odhod iz nasilnega odnosa, posledice nasilja, življenje po nasilnem odnosu
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 1105; Prenosov: 205
 Celotno besedilo (644,13 KB) |
2. Spremembe v starosti in stiske, ki iz njih izhajajoSamanta Žula, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Starost v seboj prinese veliko sprememb, ki nekaterim starostnikom prinese posledično tudi stiske. Od vsakega posameznika je odvisno, kako se na starost pripravi, zato imajo spremembe na nekatere velik vpliv, nekateri pa jih sprejemajo povsem normalno. Namen diplomskega dela je predstaviti starost in staranje ter z raziskavo ugotoviti s kakšnimi starostnimi spremembami in posledično tudi stiskami se starostniki srečujejo in kje v primeru stiske poiščejo pomoč.
Metodologija raziskovanja: V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je osnovana na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila med vsemi člani upokojenskega društva severovzhodnega dela Slovenije. Anketni vprašalnik je sestavljalo 18 vprašanj, odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa.
Rezultati: 97 % anketiranih se je strinjalo, da je staranje normalen pojav in da so starostne spremembe dobro premagovali (67 %). Osivelost las in slabovidnost sta najpogosteje pojavljeni starostni spremembi. Bolezen in izguba bližnjih sta stiski, ki jih je zaradi starostnih sprememb doživljalo 47 % anketirancev. Najpogostejši vzrok za le-te pa sta bili finančna stiska in zdravstvene težave. Pomoč v primeru stiske poišče le 15 % starostnikov. Imajo veliko prostočasnih aktivnosti. 48 % anketiranih je s svojo starostjo delno zadovoljna.
Diskusija in zaključek: Staranju nihče od nas ne more uiti. Prav tako ne starostnim spremembam in drugim težavam, ki jih vsakodnevno srečujemo. Dobro je, da se na samo starost dobro pripravimo, tako se lahko pozneje izognemo nepotrebnim stiskam, ki nas lahko pretijo.
Ključne besede: Starostnik, starost, spremembe v starosti, stiske starih ljudi, kakovostna starost, težave starostnikov, stiske starih ljudi, izguba, oblike pomoči v stiski.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 2451; Prenosov: 471
Celotno besedilo (1,13 MB) |
3. PROMOCIJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA OTROK IN MLADOSTNIKOV TER PODPORA SVOJCEMMarijana Bendra, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Duševno zdravje nam omogoča zmožnost percepcije, razumevanja in interpretacije okolja. Promocija duševnega zdravja otrok in mladostnikov se izvaja na več ravneh, pojavlja se v vrtcu, šolskem okolju, zdravstvu in v medijih. Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri promociji duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter deluje na vseh področjih zdravstvenega varstva. Ob pojavu duševne bolezni otrok in mladostnikov svojci doživljajo osebno stisko ali pa imajo občutek krivde in sramu, zato tudi oni potrebujejo ustrezno strokovno pomoč. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen promocije duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih ter kako vplivajo duševne bolezni na svojce.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, s katero smo predstavili duševno zdravje, promocijo duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih ter pomoč svojcem pri soočanju z duševno boleznijo bližnjega. Uporabili smo tudi komparativno metodo, s katero smo primerjali zdravje in duševno zdravje v Sloveniji in drugod po svetu.
Rezultati: S pregledom literature smo ugotovili, da je danes veliko bolj razvita promocija duševnega zdravja otrok in mladostnikov, kot npr. desetletje nazaj, kar nakazujejo mnogi preventivni in promocijski programi, ki se izvajajo pod okriljem Centra za socialno delo in nevladnih organizacij, vendar še vedno ni dovolj dobro poskrbljeno za enako možnost dostopnosti za storitve in programe, ki so namenjeni promociji duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Svojci v času spoznanj, da je bližnji zbolel za duševno boleznijo, doživljajo stres, občuti krivdo in ne ve kako živeti z osebo, ki ima duševno motnjo, ter se počuti, da se mu je svet obrnil na glavo.
Zaključek: Danes je še vedno manj govora o duševnem zdravju v primerjavi s telesnim zdravjem. Ocenjujemo, da je potrebna dobra promocija duševnega zdravja s strani medijev, zdravstvenih delavcev in šolskega sistema. Pomembno je tudi, da se svojcem pravi čas ponudi pomoč pri spoprijemanju z duševno boleznijo in pri razbremenitvi, ki jo potrebujejo in ne kasneje, ko že pride do negativnih posledic.
Ključne besede: duševno zdravje, otroci in mladostniki, vloga medicinske sestre, vloga družine, promocija duševnega zdravja, oblike pomoči.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 3325; Prenosov: 399
Celotno besedilo (724,91 KB) |
4. DODATNA STROKOVNA POMOČ ROMSKIM UČENCEM NA DVOJEZIČNI OSNOVNI ŠOLI I LENDAVASabina Horvat, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi obravnavamo romske učence, katerih število v osnovnih šolah narašča, pa tudi skrb zanje je močno porasla. S specifičnostmi vzgojno-izobraževalnega dela z romskimi učenci se vse bolj intenzivno ukvarjajo pedagoški in svetovalni delavci šol. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili dejavnike, ki so vzrok za učne težave in vplivajo na učno (ne)uspešnost romskih učencev. Ti dejavniki so: nerazumevanje ali slabše razumevanje slovenskega jezika, nižja motivacija za učenje in šolsko delo, nespodbudno domače okolje, slabe učne in delovne navade, slab šolski obisk ter revščina oziroma socialno-ekonomska ogroženost. Nadalje smo predstavili različne oblike pomoči, ki jih šole izvajajo in katerih cilj je, da bi čim več romskih učencev dokončalo šolanje. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med romskimi učenci na šestih osnovnih šolah v Prekmurju. Namen empiričnega dela je bil raziskati učno uspešnost romskih učencev v osnovni šoli, njihov socialni položaj, njihovo rabo jezika, močna in šibka področja romskih učencev ter oblike pomoči, ki so jih deležni. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik glede na spol in starost romskih učencev. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da romski učenci, vključeni v raziskavo, govorijo slovensko, vendar imajo kljub temu učne težave pri večini šolskih predmetov. Problem je, da svojega besednega zaklada ne morejo poglabljati, saj se doma in z ostalimi učenci Romi pogovarjajo romsko. Ugotovili smo, da učenci Romi redko ponavljajo razred in da od pouka najpogosteje izostajajo zaradi bolezni. Prav tako smo ugotovili, da so med romskimi in neromskimi učenci dobri odnosi ter da so sošolci do njih prijazni in jim radi pomagajo. Romski učenci so vključeni v različne oblike učne pomoči, ki jih v velikem številu obiskujejo. Ko učne snovi ne razumejo, se obrnejo na različne strokovne delavce, predvsem na učitelja določenega predmeta, razrednika ter na romskega pomočnika.
Ključne besede: romski učenci, učne težave, različne oblike pomoči, individualna in skupinska učna pomoč, razrednik, učitelj, svetovalni delavec, učitelj dodatne strokovne pomoči, romski pomočnik.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2013; Ogledov: 4120; Prenosov: 420
Celotno besedilo (919,32 KB) |
5. Položaj in problematika študentskih družin s poudarkom na področju univerzitetnega mesta MariborJasmina Zver, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o položaju in problematiki študentskih družin in obravnava delo Kluba študentskih in dijaških družin Maribor. Prikazuje tudi spreminjanje in reorganizacijo družine skozi zgodovino ter dejavnike, ki so vplivali na to. Namen diplomskega dela je prikazati, kako je prišlo do oblike družine, kot se pojavlja v sodobnem času, in kateri so bili dejavniki, ki so pripeljali do tega. Osrednja pozornost pa je seveda namenjena študentski družini, katere problematika se pričenja že pri sami definiciji. Študentske družine se vsakodnevno srečujejo z velikimi problemi finančne narave, ki pa neposredno vplivajo na vse ostalo. Glavni problem, povezan s tem, je seveda bivanje študentske družine, saj je v Sloveniji bivanjski položaj teh družin zelo slabo urejen. V diplomskem delu so prikazane tudi oblike pomoči, ki so jih študentske družine lahko deležne s strani države in drugih ustanov. Pot do teh oblik pomoči pa seveda nikoli ni enostavna in zato tudi marsikateri družini nedostopna. V empiričnem delu so predstavljena mnenja in ocene položaja študentskih družin s stališča njih samih ter primerjava položaja in mnenj med študentskimi družinami univerzitetnega mesta Maribor in univerzitetnega mesta Ljubljana. Zbrani podatki so pridobljeni na podlagi anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili študenti — starši v obeh univerzitetnih mestih.
Ključne besede: reorganizacija družine, študentska družina, problem definicije študentske družine, problematika študentskih družin, oblike finančne pomoči, Klub študentskih in dijaških družin Maribor
Objavljeno v DKUM: 25.11.2009; Ogledov: 2270; Prenosov: 314
Celotno besedilo (1,62 MB) |
