| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE PRI POUKU DRUŽBE V PETEM RAZREDU
Katja Štern, 2010, diplomsko delo

Opis: V preteklosti se je učenčevo znanje ocenjevalo predvsem s testi in drugimi preglednimi metodami, tudi oblike pouka so bile primerne takšnemu načinu ocenjevanja. Sodoben način poučevanja, učenja in ocenjevanja pa temelji na avtentičnih oblikah, ki so usmerjene v proces doživljanja, mišljenja in vrednotenja. V teoretičnem delu naloge opisujemo splošne značilnosti preverjanja in ocenjevanja ter vrste, oblike in načine, ki zajemajo tudi avtentične metode. Predstavimo demokratizacijo ter taksonomije učnih ciljev ter možnosti poučevanja, preverjanja in ocenjevanja znanja pri pouku družbe. V empiričnem delu ugotavljamo stanje preverjanja in ocenjevanja pri pouku družbe v petem razredu. Pri tem nas je zanimalo, v kolikšni meri se učitelji poslužujejo sodobnih pristopov preverjanja in ocenjevanja ter ali obstajajo razlike pri uporabi le-teh med učitelji glede na strokovni naziv in delovno dobo. Rezultati so pokazali, da se večini učiteljev pri pouku družbe v petem razredu zdi najpomembnejše, da učenci usvojijo spretnosti in veščine, od učencev pa zahtevajo obvladovanje višjih ravni znanja. Pri ocenjevanju dovoljujejo demokratizacijo, se dovolj poslužujejo formativnega spremljanja učencev in pri tem kot pristop največkrat uporabljajo analiziranje sprotnih in končnih izdelkov. Ugotovili smo, da so avtentične oblike preverjanja in ocenjevanja slabo razširjene, ter da učitelji znanje najpogosteje ocenjujejo ustno. Prihaja tudi do statistično značilnih razlik glede na strokovni naziv in delovno dobo učiteljev in sicer največkrat tako, da uporaba sodobnih pristopov preverjanja in ocenjevanja z nižjim nazivom oziroma manjšo delovno dobo učiteljev upada.
Ključne besede: preverjanje, ocenjevanje, cilji, oblike ocenjevanja, avtentično ocenjevanje, samoocenjevanje, nivoji znanja, formativno spremljanje znanja, demokratizacija ocenjevanja.
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 4239; Prenosov: 524
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

2.
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI POUKU SPOZNAVANJE OKOLJA V 3. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Katja Vaupotič, 2011, diplomsko delo

Opis: Sodobni pristopi poučevanja nadomeščajo tradicionalne vzorce poučevanja in s tem prinašajo drugačno načrtovanje in izvajanje pouka, da lahko učitelji učinkoviteje spremljajo učenčev napredek in jim nudijo kakovostno povratno informacijo. Tako morajo najprej ustvariti pogoje za spremljanje napredka učencev, odstopiti od tradicionalnih vzorcev poučevanja in se preleviti iz vloge posredovalca znanja v vlogo organizatorja pouka in motivatorja ter učenca usposobiti za čim bolj samostojno in učinkovito učenje. Pri tem vzorcu poučevanja ni več učitelj v aktivni vlogi, ampak učenec. Cilj takšnega poučevanja pa je kakovostna povratna informacija. V teoretičnem delu naloge smo predstavili splošne značilnosti preverjanja in ocenjevanja znanja ter namen, vrste, oblike in načine, ki zajemajo tudi avtentične metode. Prikazali smo tudi razliko med tema dvema procesoma. Predstavili smo kakovostno povratno informacijo, ki je ključnega pomena pri obeh procesih, saj se razlikujeta samo pri obliki povratne informacije. V empiričnem delu naloge smo ugotavljali stanje preverjanja in ocenjevanja znanja pri pouku spoznavanje okolja v 3. razredu. Zanimalo nas je, ali so standardi znanja učiteljem dovolj dobro vodilo pri opisnem ocenjevanju, na kakšen način pridobivajo opisne ocene in kakšno raven znanja pri tem zahtevajo, v kolikšni meri se poslužujejo sodobnih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja, kaj menijo o formativnem preverjanju znanja, kakšne ovire srečujejo pri izvajanju le tega, ga je dovolj, glede na to da ga izvajajo sami, s kakšnimi ovirami se ob tem srečujejo in katere prednosti formativnega preverjanja so za anketirane učitelje pomembne. Ugotovili smo, da učitelji tretjega razreda pri pouku spoznavanje okolja najpogosteje od učencev zahtevajo rabo usvojenega znanja, pri načinu pridobivanja opisne ocene še vedno prevladuje ustno spraševanje, po njihovem mnenju je formativnega preverjanja znanja dovolj, največ težav pa imajo pri organizaciji situacije za formativno preverjanje, tudi ustreznega instrumentarija ni za takšno preverjanje.
Ključne besede: preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, povratna informacija, spoznavanje okolja, avtentične oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, formativno preverjanja znanja, nivoji znanja
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 8150; Prenosov: 714
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
Uveljavljenost drugačnih oblik ocenjevanja znanja v srednjih šolah
Miljana Krstič, 2016, magistrsko delo

Opis: Sodobna šola spodbuja trajna in povezana znanja. Tradicionalni načini preverjanja in ocenjevanja znanja temeljijo na rezultatih in ocenah, pri drugačnem, alternativnem in tudi avtentičnem preverjanju in ocenjevanju pa znanje pojmujemo kot razumevanje, utemeljevanje, uporabo, povezovanje, zmožnost kritičnega razmišljanja, tehtanje, nove pristope k reševanju problemov, nadgrajevanje znanja in aktivno vlogo učenca. Za uvajanje sprememb je poleg ustreznih sistemskih in organizacijsko-tehničnih rešitev ključen senzibilen in ustrezno usposobljen, avtonomen učitelj, kar je zapisano tudi v smernicah o izobraževalnih politikah, ki jih je sprejelo veliko evropskih držav. V empiričnem delu naloge odgovarjamo na vprašanje, v kolikšni meri so na srednjih šolah opazne spremembe v ocenjevalni filozofiji in kako se odražajo v praksi z uveljavljanjem drugačnih, alternativnih in tudi avtentičnih oblik ocenjevanja znanja. Analizirali smo učne načrte in kataloge znanja izbranih predmetov, v izobraževalnih programih srednjega strokovnega izobraževanja in gimnazije. Ugotovili smo, da so ti usklajeni s sodobnimi trendi in novo kulturo ocenjevanja znanja. Učiteljem nudijo veliko različnih možnosti pri ocenjevanju in vključujejo drugačne, alternativne pa tudi avtentične oblike ocenjevanja. Preučili smo mnenja dijakov o tem, katere oblike ocenjevanja znanja so med dijaki najbolj uveljavljene, katere oblike so med dijaki najbolj priljubljene in kaj dijake pri ocenjevanju posebej moti. V raziskavo smo vključili dijake drugih in četrtih letnikov srednjih strokovnih šol in gimnazije na območju Pomurja. Raziskavo smo izvedli za tri različne maturitetne predmete. Rezultati so pokazali, da se na vseh v raziskavo vključenih srednjih šolah pri izbranih predmetih najpogosteje ocenjuje pisno in ustno. V gimnaziji je v primerjavi s srednjimi strokovnimi šolami nekoliko več drugačnih oblik, alternativnih in tudi avtentičnih oblik ocenjevanja znanja pri slovenščini in matematiki, pri tretjem v raziskavo vključenem predmetu ni razlik. Drugačne, alternativne in tudi avtentične oblike ocenjevanje, so bolj uveljavljene v četrtem kot v drugem letniku. Dijaki z boljšim učnim uspehom so bolj naklonjeni drugačnim, avtentičnim in tudi alternativnim oblikam ocenjevanja znanja, medtem ko po šolah in letnikih ni razlik. Ugotovili smo tudi, da so dekleta bolj kot fantje naklonjena drugačnim, alternativnim in tudi avtentičnim oblikam ocenjevanja. Dijake pri ocenjevanju znanja posebej moti, če učitelj ni pravičen.
Ključne besede: srednja šola, preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, drugačne oblike ocenjevanja, alternativno ocenjevanje, avtentično ocenjevanje, učni načrt, katalog znanja
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 1044; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici