Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo se v uvodu, s kratkim opisom, »dotakne« samega pojma lastninske pravice, saj gre za eno ključnih človekovih pravic, ki je deležna pravnega varstva na najvišji ravni. Kot pomemben institut, s katerim se želi zagotoviti mirno sosedsko življenje, je v nadaljevanju zaključnega dela podan oris različnih omejitev lastninske pravice, katerim je podvržen imetnik pravice. Stvarnopravna določila pa ne zavezujejo samo lastnikov, temveč tudi neposrednega posestnika, zato je v magistrski nalogi smiselno podana tudi krajša opredelitev posesti. Za boljši vpogled, in pravilno razumevanje imisij, se magistrska naloga nadalje opredeli do samega sosedskega prava, katerega glavna naloga je sosedom omogočiti prijetno sobivanje na prostorsko povezanih nepremičninah in v okviru katerega se obravnavajo imisije kot najbolj tipičen institut sosedskega prava. Z izrazom sosedstvo lahko opredelimo družbeno razmerje sosedov, torej tistih ljudi, ki so prostorsko povezani. Temu sledi pregled različnih vrst tožbenih zahtevkov, ki so na voljo posameznikom v okviru pravnega varstva pred prepovedanimi imisijami, ter razmejitev med stvarnopravnim in obligacijskopravnim varstvom. V jedru zaključnega dela so predstavljene imisije, kot eden najbolj tipičnih sosedskopravnih institutov, ter njihova klasifikacija glede na različne vrste. Imisije so raznovrstni vplivi, ki izhajajo iz ene nepremičnine in jih je mogoče zaznati na drugi nepremičnini. Niso pa vsi moteči vplivi tudi prepovedani, saj mora med lastniki prostorsko povezanih nepremičnin obstajati določena mera tolerance, na podlagi katere je vsakdo, do določene mere, dolžan trpeti vplive, ki prihajajo in se širijo iz okolice. Ali gre za prepovedano imisijo, pa je odvisno od krajevnih razmer ali škode, ki je bila prizadejana nepremičnini. Kot zanimivost, se magistrsko delo opredeli tudi do idealnih imisij, ki predstavljajo eno od vrst imisij za katero v slovenski teoriji in sodni praksi še ni jasnih stališč ali jim je priznana pravna veljava ali ne.
Ključne besede: Lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, posest, sosedsko pravo, nepremičnina, imisije, stvarno pravno varstvo, obligacijsko pravno varstvo.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1572; Prenosov: 201
Celotno besedilo (821,33 KB)

Opis: V prispevku je obravnavan institut poslovodstva brez naročila, ki ga pravni redi izjemoma dopuščajo, saj pomeni odstop od splošnega pravila o nevmešavanju v tuje posle. Zanj je značilno, da se pravilno razmerje med strankama vzpostavi na podlagi zakona ob predpostavki, da obstajajo utemeljeni razlogi, ki osebo, ki opravlja tuj posel, opravičujejo k nekemu ravnanju (bodisi pravnemu bodisi dejanskemu). Utemeljenost ravnanja običajno temelji na solidarnosti, v določenih primerih pa lahko temelji na zakonski dolžnosti. V Obligacijskem zakoniku je določeno, kdaj se je dopustno lotiti tujega posla ter kakšne pravice in obveznosti pripadajo osebi, ki je tuj posel opravila (dopustna gestija). Prav tako pa zakon določa sankcije za osebo, ki je opravila posel, kljub prepovedi osebe, katere posel je opravila (nedopustna gestija). Če pa je posel, ki je bil opravljen za drugega, naknadno odobren, pride do konverzije poslovodstva brez naročila v mandatno ali drugo pravno razmerje, pri čemer nastopijo pravni učinki tega razmerja za nazaj ter se šteje, da je pravnoposlovno razmerje obstajalo ves čas.
Ključne besede: obligacijsko pravo, poslovodstvo brez naročila, gestor, poslovni gospodar, dopustna gestija, nedopustna gestija, nepristno poslovodstvo, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 05.06.2012; Ogledov: 4553; Prenosov: 626
Povezava na celotno besedilo

Opis: Sveženj zakonodajnih ukrepov, za preprečevanje zamud pri plačilih, je obogatil slovenski pravni red z institutom obveznega večstranskega pobotanja (mandatorna multilateralna kompenzacija), kakršnega sicer ni zaslediti v širšem evropskem prostoru. Omenjeni institut temelji na ideji obligacijskopravnega instituta pobotanja, torej sočasnega prenehanja vzajemnih denarnih obveznosti pogodbenih strank, ki je zaradi svojih prednosti nepogrešljivega pomena med drugim tudi v okviru insolvenčnih postopkov, v novejšem času pa tudi na področju ureditve preprečevanja zamud pri plačilih. Glede na materialnopravni temelj, ki je izhodišče pravnega okvirja oz. normiranja obveznega večstranskega pobotanja, avtor izhaja iz temeljnih splošnih načel obligacijskega prava, na podlagi katerih obravnava institut pobotanja. Znotraj nadaljnje poglobljene obravnave veljavne ureditve instituta obveznega večstranskega pobotanja so obravnavane tudi posebne oblike instituta pobotanja, kakor so urejene v okviru drugih pravnih področij, prav tako tesno povezanimi s cilji politike preprečevanja zamud pri plačilih. Posebna pozornost je namenjena vprašanjem pogojev za pobotanje in izjemam od pogoja vzajemnosti po Obligacijskem zakoniku v razmerju do ureditve po Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih, kakor tudi vprašanjem posredne vzajemnosti kot lex specialis pogoja po Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih in njenim pravnim posledicam, problematiki odškodninske odgovornosti in neupravičene obogatitve, teku obresti, pravnim možnostim izpodbijanja večstranskega pobota v stečajnem postopku, problematiki cesije v zavarovanje in pobotanju nedolga. Avtor zaključuje obravnavo posameznih vprašanj ureditve instituta obveznega večstranskega pobotanja s kritičnim vrednotenjem posameznih pravnih učinkov, ki so posledica neusklajene pravne ureditve instituta obveznega večstranskega pobota s pravnim sistemom kot celote, svoje ugotovitve pa povezuje v zaokroženo celoto.
Ključne besede: Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, obvezno večstransko pobotanje, obligacijsko pravo
Objavljeno v DKUM: 19.04.2012; Ogledov: 2854; Prenosov: 318
Celotno besedilo (2,79 MB)