| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
FEMINISTIČNA PROBLEMATIZACIJA OBRAVNAVE ŽENSKE SEKSUALNOSTI
Tamara Žerjav, 2009, diplomsko delo

Opis: Naloga teoretično obravnava nekatere pomembnejše teorije ženske seksualnosti in povezavo slednje z močjo in družbenim položajem žensk. Vključuje psihoanalitični pogled Sigmunda Freuda na ženski seksualni razvoj in feministične kritike tega razumevanja s stališča družbenega konstruktivizma, zlasti pa se osredotoča na opredelitev oblasti v teoriji Michela Foucaulta in povezavo oblasti s konstrukcijo ženskega telesa ter ženskega seksualnega subjekta. Končno so analitična orodja in koncepti, ki jih nudijo feministične teorije in kritike ter Foucaultova teorija, uporabljeni pri obravnavi podobe in konstrukcije ženske seksualnosti v sodobnih slovenskih medijih, namenjenih ženskam. Pri tem avtorica ugotavlja, da se je z družbenim položajem žensk spremenila tudi njihova javna podoba ter seksualna vloga in podoba. Slednja delno izhaja tudi iz feminističnih kritik iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar pa ne vključuje družbene kritičnosti takratne obravnave seksualnosti in političnosti kolektivnega delovanja.
Ključne besede: feminizem, Foucault, medijska podoba, psihoanaliza, oblast, seksualnost
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2535; Prenosov: 883
.pdf Celotno besedilo (601,04 KB)

2.
ZAPLEMBE PREMOŽENJA NA KOROŠKEM PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Nina Pečolar, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaplembe premoženja predstavljajo eno temeljnih vprašanj slovenske povojne zgodovine in njihovo poznavanje je eden od osnovnih pogojev za razumevanje nekaterih revolucionarnih sprememb in dogajanj, do katerih je prišlo v Sloveniji po končani vojni leta 1945. Zaplembe premoženja nam pomagajo spoznati, kako se je zasebna lastnina spremenila v državno oziroma družbeno. To je ena izmed najhujših oblik represije, ki jih je izvajala komunistična oblast po koncu druge svetovne vojne, ker zanjo ljudje niso dobili odškodnine. Žrtve zaplemb tako nacističnega kot komunističnega režima so bili predvsem industrijski podjetniki, trgovci, obrtniki in kmetje. Nacisti so želeli z zaplembami uničiti slovensko gospodarstvo, komunisti pa so želeli uničiti zasebni in ustvariti državni sektor. Velika večina medvojnih in povojnih zaplemb v Sloveniji se je nanašala na premoženje t. i. narodnih sovražnikov, to je tistih, ki so bili obtoženi, da so kakor koli sodelovali z okupatorjem in delovali proti narodnoosvobodilnemu gibanju ter revoluciji. V Jugoslaviji so po vojni začela delovati sodišča narodne časti, ki so sodila simpatizerjem oziroma pomočnikom okupatorja. Bila so pristojna za kazniva dejanja, kot so politično, kulturno, umetniško, pravno, gospodarsko ali kakršno koli drugo sodelovanje z okupatorjem. Sem je spadalo tudi opravičevanje okupacije, obsojanje NOB, vsakršno vzdrževanje prijateljskih zvez z okupatorjem. Kazni, ki so jih izrekala sodišča narodne časti, so bila izguba svobode, izguba narodne časti, kar je pomenilo izključitev iz javnega življenja in izguba državljanskih pravic, lahko ali težko prisilno delo ter popolna ali delna zaplemba premoženja v korist države. Če se je izkazalo, da je šlo za težja kazniva dejanja, je bilo sodišče narodne časti dolžno izročiti primer vojaškemu sodišču. Vojaška sodišča so obravnavala težja kazniva dejanja zoper vojaško oblast, izmikanje mobilizaciji, lažno prikazovanje osebnih podatkov itd
Ključne besede: zaplemba premoženja, zasebna lastnina, družbena lastnina, komunistična oblast, izguba svobode, izguba državljanskih pravic, lažje ali težje prisilno delo.
Objavljeno: 19.03.2010; Ogledov: 2516; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA KMETIJSKEM ZEMLJIŠČU - primerjava s prenosom le - te na stavbišču oz. etažni lastnini
Rok Lindtner, 2010, diplomsko delo

Opis: Ozemlje, prebivalstvo in učinkovita izvršilna oblast nad prvima dvema so elementi, ki samo v kombinaciji vseh treh predpostavljajo suverenost posamezne družbe. Postavljamo se na stališče, da je ozemlje znotraj državnih meja najpomembnejši element vsake samostojne države. Prebivalstvo in državna oblast se skozi čas zaradi narave stvari namreč nenehno spreminjata, le ozemlje ostane vedno relativno nespremenjeno. Državna oblast s svojo izvršilno močjo postavlja pravila, ki jih mora prebivalstvo spoštovati, hkrati pa s svojimi akti organizira tudi namensko uporabo prostora. Najbolj osnovna raba prostora je po našem mnenju njegova kmetijska obdelava, zato morajo državni organi tej zadevi posvetiti veliko pozornosti. Izhodišče družbenega urejanja pri prenosu lastninske pravice na kmetijskih površinah je, da naj lastništvo nad le-temi obdržijo ali pridobijo tisti subjekti, ki se nameravajo ukvarjati s kmetijstvom. Pri tem se morajo manipulacije z lastništvom na kmetijskih zemljišči zmanjšati na najmanjšo možno mero oziroma se ustaviti. Širjenje zazidljivih površin zaradi zadovoljitve zasebnega interesa namreč javnemu interesu samo škodi. Regulativa v Republiki Sloveniji je zasnovana na dajanju predkupne pravice tistim subjektom, ki imajo dejansko namen razvijati kmetijsko dejavnost. Materijo ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki predvideva zaprti krog šestih predkupnih upravičencev. Lahko torej rečemo, da je prosti trg na področju kmetijskih zemljišč nekoliko omejen.
Ključne besede: Ozemlje, prebivalstvo, izvršilna oblast, suverenost, pravila, namenska uporaba prostora, kmetijska obdelava, družbeno urejanje, lastništvo, javni interes, predkupna pravica, Zakon o kmetijskih zemljiščih.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2028; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

4.
VELIKA POLANA 1945 – 1953
Jelka Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: Velika Polana, vas, ki leži v osrčju prekmurske ravnice (Dolinsko), je bila priča burnemu dogajanju ob koncu vojne in vzpostavitvi nove, takratnemu preprostemu kmečkemu človeku dotlej neznane, oblasti. Kot drugod po Sloveniji in širni Jugoslaviji je bila tudi v Veliki Polani vzpostavljena t. i. ljudska oblast. Težko življenje po vojni in ideje novega političnega sistema so prizadeli malega kmeta — sezonskega delavca, ki je svojo uteho iskal v globoki veri v Boga. Ustanovljen je bil krajevni narodnoosvobodilni odbor, ki se je v letu 1946 preimenoval v krajevni ljudski odbor in v letu 1952 v občinski ljudski odbor. Poti med državo in cerkvijo so se začele razhajati; nekdaj verska osnovna šola je postala državna. Obvezna oddaja živil, agrarna reforma, nacionalizacija in nasilna kolektivizacija so prinesle velike spremembe v življenje malega polanskega kmeta. V letih obnove so se ljudje, eni z navdušenjem drugi brez, vključevali v obnovo vasi s prostovoljnim delom. Prvi petletni plan je na poti razvoja na vasi prinesel mnoge spremembe. Poleg že obstoječih, predvsem verskih, združb in gasilskega društva so se ustanovila nova društva in organizacije, ki so bile organizirane s strani države.
Ključne besede: Ljudska oblast, komunistična partija, udarništvo, petletni plan, agrarna reforma, nacionalizacija, kolektivizacija, državno šolstvo.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1548; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
OD BRIONOV DO KARADJORDJEVA: ČISTKE V ZKJ
Natalija Gobec, 2011, diplomsko delo

Opis: Obdobje med letoma 1966 do 1972 sta jugoslovansko zgodovino zaznamovali dve obsežni čistki v Zvezi komunistov Jugoslavije in v državno-upravnem aparatu totalitarne države. Na Brionskem plenumu leta 1966 je komunistično vodstvo obtožilo posameznike za nosilce odpora zoper obstoječo družbeno ureditev in jih izključilo iz ZKJ in državno-upravnega aparata. Po likvidaciji centralističnih in dogmatskih teženj je bila v Jugoslaviji odprta možnost za uveljavljanje liberalnejših političnih in gospodarskih reform. V težnjah po boljšem položaju svoje republike v gospodarsko neenakomerno razviti državi so reforme izpostavile nacionalna nasprotja. Na Hrvaškem je več skupin delovalo v smeri zagotavljanja hrvaškega nacionalnega interesa in pri tem pridobilo podporo svojega ljudstva, ki se je razvilo v masovno gibanje, t. i. »maspok«. Pri tem so posegli v privilegije vladajoče strukture, zato jih je ta po 21. seji Predsedstva ZKJ onemogočila z množično čistko znotraj ZKJ, med intelektualci, gospodarstveniki in posamezniki v državno-upravnem aparatu.
Ključne besede: Zveza komunistov Jugoslavije, čistke, Brionski plenum, Udba, nacionalna trenja, Zveza komunistov Hrvaške, boj za oblast, hrvaška pomlad
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1448; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (22,25 MB)

6.
ANALIZA DAVČNE MORALE V SLOVENIJI
Sabina Žugman Šavc, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo opredelili pojem davčne morale, njeno soodvisnost z davčno mentaliteto in davčno utajo ter dejavnike, ki pomembno vplivajo na njeno oblikovanje. Povzeli smo tudi pretekle raziskave o davčni morali v Sloveniji. Davčno moralo lahko opišemo kot odnos davčnih zavezancev do plačevanja davkov in ima velik vpliv na njihovo plačilno disciplino ali nedisciplino. To pomeni, da pozitivna davčna morala oblikuje relativno visoko plačilno disciplino. Diplomski seminar sestavlja tudi empirični del, v katerem smo s pomočjo raziskave med različnimi davčnimi zavezanci v Sloveniji ugotovili, da imajo visoko davčno moralo. Glede na proučevane dejavnike ima največji vpliv zaupanje davkoplačevalcev v pošteno in učinkovito delovanje državnih oblasti. Rezultati raziskave kažejo, da na raven davčne morale vpliva tudi socialna naravnanost posameznika. Bolj kot je posameznik pozitivno socialno naravnan, višja je njegova davčna morala.
Ključne besede: davčna morala, davčna utaja, zaupanje v državno oblast, davčna morala v Sloveniji
Objavljeno: 19.11.2012; Ogledov: 1213; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (738,17 KB)

7.
8.
MESTNA OBČINA MARIBORSKA 1922-1924
Urška Lavrenčič, 2012, diplomsko delo

Opis: Mestno občino Mariborsko je od avgusta 1921 vodil prvi občinski svet, ki je zamenjal dotedanji mestni sosvet. Prvi župan Maribora je bil Viktor Grčar, večino v občinskem svetu pa so imeli socialdemokrati. Na drugih občinskih volitvah leta 1924 je zmagal Narodni blok, ki je dobil kar 32 od skupno 42 mandatov v občinskem svetu. Nov župan je postal Josip Leskovar. Aprila 1922 se je jugoslovanski del Slovenije razdelil na mariborsko in ljubljansko oblast, kot je to predvidevala Vidovdanska ustava. S tem je postal Maribor sedež enega izmed dveh enakopravnih predstavništev državne oblasti na slovenskem ozemlju. Maribor se je v letih 1922 - 1924 predvsem prilagajal na nov gospodarski položaj, v katerem se je znašlo mesto v Kraljevini SHS. Pretrgane so bile povezave z nekdanjo državo Avstro-Ogrsko, zato se je gospodarstvo začelo razvijati v nove smeri. Vodilna gospodarska panoga je postala industrija in Maribor je postal mesto tovarn. Kulturno dogajanje v Mariboru v teh letih je bilo v duhu utrjevanja slovenskega značaja mesta. Mesto je dobilo pomembno kulturno institucijo Študijsko knjižnico.
Ključne besede: Maribor 1922-1924, občinska uprava, Viktor Grčar, Josip Leskovar, mariborska oblast, Študijska knjižnica, industrija in obrt.
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 1367; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

9.
Kapitalski lobiji in socialne mreže v Sloveniji
2010, radijski ali tv dogodek

Ključne besede: lobiranje, neformalne mreže, korupcija, politika, oblast
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 980; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

10.
KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR ZGORNJI IN SPODNJI DUPLEK OD LETA 1945 DO 1952
Andreja Berlič, 2015, diplomsko delo

Opis: Občina Duplek leži na severozahodnem obrobju Slovenskih goric in meji na Mestno občino Maribor, Občino Lenart in Občino Destrnik. Diplomsko delo z naslovom Krajevni ljudski odbor Zgornji in Spodnji Duplek od leta 1945 do 1952 predstavlja dogajanje na območju sedanje Občine Duplek skozi delovanje obeh krajevnih ljudskih odborov. Zaradi lažjega razumevanja nastanka krajevnih ljudskih odborov je predstavljeno dogajanje, ki je vodilo do njihove ustanovitve. Med drugo svetovno vojno se je namreč postopoma oblikovala tudi ljudska oblast, ki je po koncu vojne dobila svojo obliko. Na najnižji lokalni ravni so se uveljavili kraji, v katerih so od leta 1946, kot lokalni organi oblasti, delovali krajevni odbori. Za predstavitev dogajanja v Krajevnih ljudskih odborih Spodnji in Zgornji Duplek so uporabljeni viri iz Pokrajinskega arhiva Maribor, fonda Krajevni ljudski odbor Spodnji in Krajevni ljudski odbor Zgornji Duplek. Izbrani so dokumenti, ki najbolje predstavljajo dogajanje v krajevnih odborih v tem času. Zaradi velikega vpliva zadrug na vsakdanje življenje ljudi je predstavljena tudi Kmetijska zadruga Zgornji Duplek. Sama vsebina diplomskega dela je urejena po časovnih obdobjih.
Ključne besede: krajevni ljudski odbor, Spodnji Duplek, Zgornji Duplek, ljudska oblast, narodnoosvobodilni boj, OF, zbor volivcev, upravno-teritorialna enota, kraj
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 833; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici