| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Represija in človekove pravice v povojnem obdobju in kriznih razmerah zaradi epidemije v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Klemen Lendaro, 2020, diplomsko delo

Opis: Posledica vojne je velikokrat menjava oblasti. Nič drugače ni bilo v povojnem obdobju druge svetovne vojne na Slovenskem. Jugoslavija se je le po dobrem desetletju morala posloviti od monarhije. Na oblast je prišla Komunistična partija Jugoslavije, katere cilj je bil imeti odločilno vlogo v vseh aspektih tako javnega, kot zasebnega življenja. Ker je sprva bila malo številčna, je svojo oblast krepila z izvajanjem nasilja nad posameznikom in skupinami, ki bi lahko v prihodnosti ogrozile njen obstoj. Zaradi ustanavljanja delovnih in koncentracijskih taborišč, izvajanja izvensodnih pobojev in obsežnega kršenja človekovih pravic jo upravičeno štejemo za enega od totalitarnih sistemov. V diplomskem delu je prikazano, v kakšnem obsegu je oblast po vojni izvajala represivne ukrepe nad svojim prebivalstvom. V ospredju je poudarek predvsem na desetletnem obdobju po koncu druge svetovne vojne, saj je represija ravno v tem obdobju bila največja. Zaradi aktualnih razmer, ki jih je povzročila pandemija COVID-a 19 v tem letu, je prikazana primerjava z represijo državnih organov z namenom zajezitve širjenja virusa. Kljub temu da represija v povezavi s koronavirusom ni tako obsežna, je vseeno prišlo do omejitve določenih človekovih pravic. Veliko bolj kot njihov obseg, pa sta vprašljivi njihova sorazmernost in legitimnost. Vir pridobljenih informacij so knjige o povojnem obdobju Jugoslavije. Večina knjig je iz časa po osamosvojitvi, saj prejšnji sistem ni dovoljeval kritike oblasti. Zaradi aktualnosti pandemije COVID-a 19 o njem še ni knjižnega gradiva, zato so bili članki na internetu glavno vodilo pri pisanju diplomskega dela.
Ključne besede: diplomske naloge, demokracija, totalitarizem, partija, oblast, represija
Objavljeno v DKUM: 09.09.2020; Ogledov: 1429; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (437,25 KB)

2.
Tomaž Becket in Henrik II.: prijateljstvo, izdaja, umor
Barbara Melanšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Leta 1154 je po dolgi in krvavi državljanski vojni na angleški prestol sedel Henrik II. - prvi v vrsti plantagenetskih kraljev - in začel novo obdobje v zgodovini Anglije. Vojskovanje, diplomacija in premišljena poroka z Eleanoro Akvitansko so mu kmalu prinesli imperij, ki se je raztezal vse od škotske meje pa do Pirenejev; imperij, ki mu je zgodovinopisje po smrti njegovega snovalca nadelo ime Anževinski imperij. Obdobje vladanja Henrika II. so zaznamovali številni dolgoletni spori: s francoskim kraljem Ludvikom VII., s Henrikovimi sinovi in pa s Tomažem Becketom, canterburyjskim nadškofom, katerega srhljivi umor na oltarju canterburyjske katedrale je odmeval skozi srednjeveško Evropo in pomembno vplival na odnose med posvetno in cerkveno oblastjo v Angliji, pa tudi v Evropi. Thomas Becket, sin preprostega trgovca z blagom, je bil po tem, ko se je izkazal za izjemno učinkovitega in zanesljivega tajnika canterburyjskega nadškofa Theobalda, leta 1155 imenovan na mesto kraljevega kanclerja. Le nekaj let kasneje ga je Henrik II. po Theobaldovi smrti imenoval za canterburyjskega nadškofa. Kraljeva usodno napačna presoja moža, ki ga je izbral za Theobaldovega naslednika, je sprožila začetek dolgoletnega spora med angleškim kraljem in canterburyjskim nadškofom glede vprašanja sodnih pristojnosti in razmerja moči med posvetno in cerkveno oblastjo v Angliji. Spor so zaznamovale globoko zakoreninjene osebnostne in ideološke razlike med glavnima akterjema ter dolgotrajna in zapletena diplomacija, v katero so bili vpleteni največji mogočneži tistega časa in katere končni neuspeh je razkril Becketov umor leta 1171.
Ključne besede: Henrik II., Tomaž Becket, srednjeveška Anglija, Canterbury, cerkvena oblast, umor.
Objavljeno v DKUM: 22.07.2019; Ogledov: 1076; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

3.
Primerjava razvoja zasebnega katoliškega šolstva v Sloveniji in na Hrvaškem
Saša Zver, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo govori o zasebnem katoliškem šolstvu od začetkov do danes. Poseben poudarek je na zasebnemu katoliškemu šolstvu v Sloveniji in na Hrvaškem. Prikazan je razvoj šolstva v povezavi z Rimskokatoliško cerkvijo, kar je postavilo temelje za zasebno katoliško šolstvo. Obravnavana snov je dopolnjena z zgodovinskimi orisi obdobij in prikazi pomembnih političnih dogodkov v obeh državah. Poudarek je na političnih okoliščinah v zadnji skupni državi, saj je to obdobje za zasebno katoliško šolstvo predstavljalo prenehanje delovanja. Delo prikazuje podobnosti in razlike katoliškega šolstva v Sloveniji in na Hrvaškem. Vsako obdobje je podkrepljeno z različnimi zakonskimi pravili, ki so se dotikali zasebnega šolstva. Cilj magistrskega dela je napisati pregledno zgodovino zasebnega katoliškega šolstva z dodanim opisom situacije na tem področju danes. Dopolnitev k magistrskemu delu predstavlja tudi prikaz verskega pouka v Sloveniji in na Hrvaškem ter ključne razlike v obeh državah. Vse to je umeščeno tudi v kontekst odnosov slovenskih in hrvaških duhovnikov med obema vojnama, pa tudi odnosov med državama danes.
Ključne besede: šolstvo, katoliško šolstvo, zasebno šolstvo, Slovenija, Hrvaška, Rimskokatoliška cerkev, komunistična oblast, verski pouk
Objavljeno v DKUM: 29.05.2018; Ogledov: 1006; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

4.
Primerjalna analiza razlik v povezanosti dejavnikov družbenega in ekonomskega razvoja med različnimi homogenimi skupinami držav
Štefan Jelenko, 2016, magistrsko delo

Opis: Potreben pogoj za obstoj vsake razvite ali nerazvite družbe je, da morata biti v njej in z njo v harmoniji v funkciji tudi vladanje in ekonomija. Vendar so bili skozi vso človeško zgodovino prisotni kompleksni odnosi med vladanjem in ekonomijo. V daljni zgodovini je bila ekonomija običajno podrejena vladanju. Na primer Adam Smith in Schumpeter sta analizirala in opozarjala na ta splet okoliščin. V sodobnem času se je to razmerje spremenilo. Ekonomija poskuša prevladati vladanje. Na današnje razmerje med ekonomijo in družbo je poskušal opozoriti in jih teoretično podrobno analizirati na primer North (1990). Kot eno izmed možnosti za uravnavanje današnjega stanja je videl vzpostavljanje neosebnega sistema vladanja družbi in v neosebni tržni družbi izmenjave interesov, storitev in blaga na družbenem, političnem in ekonomskem področju. Toda kako to doseči v realni in vedno kompleksnejši družbi? Po Northu (1990) je edini način v vzajemni izmenjavi in usklajevanju interesov med vsemi dejavniki družbe, združenimi v interesne organizacije, interesne skupine, agencije, in med vsemi vejami oblasti. Za to je potrebna v družbi vnaprejšnja vzpostavitev sistema neosebne pravne države oziroma vladanja, ki omogoča vsem dejavnikom družbe v njihovem vsakdanjem življenju, pri njihovem delu in pri njihovih dejavnostih delovati v skladu z danimi družbenimi normami. Nekateri avtorji so poskušali ta teoretična izhodišča znanstveno preverjati z ekonometričnimi kvantitativnimi raziskavami. V zaključkih njihovih raziskav vsi poudarjajo nujnost prihodnjih poglobljenih raziskav. To je bila spodbuda tudi za našo raziskavo. Izhajamo iz fenomena, da v realnosti današnjega sveta obstajajo različno razvite družbe in različno razvite ekonomije. V razvitejših družbah je večja verjetnost obstoja razvitejših ekonomij. To teoretično izhodišče v naši raziskavi razvijemo v več hipotez o različnih povezavah med kvantitativnimi pokazatelji družbenega in gospodarskega razvoja v skupini bolj ali manj razvitih držav. Za kvantitativno preverjanje hipotetičnih povezav med kazalniki razvoja uporabimo metodi korelacije in parcialne korelacije. Avtorji ti metodi večkrat omenjajo, vendar ju ne uporabljajo. V naši raziskavi ju uporabimo. Pri izbiri empiričnih vzorcev za analizo avtorji običajno izberejo vzorec vseh držav na svetu, ki ga primerjalno analizirajo z manj razvitimi državami. V naši raziskavi smo za določitev empiričnih vzorcev za analizo razlik med skupinama bolj in manj razvitih držav uporabili metodo razvrščanja v skupine po Wardu. Z ekonometrično analizo vzorcev smo ugotovili kvantitativno pomembne razlike v povezanosti med posameznimi pokazatelji družbene in ekonomske razvitosti med bolj in manj razvito skupino držav. Pri skupini razvitejših držav smo uspeli statistično značilno identificirati povezanost razvitosti ekonomije s tremi stebri razvitosti družbe, kot so učinkovitost zakonodajne veje oblasti, učinkovitost sodne veje oblasti in učinkovitost omejevanja korupcije v družbi. Pri manj razviti skupini držav smo uspeli statistično značilno identificirati samo povezavo med učinkovitostjo izvršne veje oblasti oziroma med vladami v širšem pomenu besede in ekonomsko razvitostjo. Vendar ekonomska razvitost skupine manj razvitih držav, merjena z BDP per capita pa je v povprečju za 32-odstotkov nižja od tiste v skupini razvitejših držav.
Ključne besede: ekonomska razvitost, družbena razvitost, glasnost in odgovornost, politična stabilnost, zakonodaja, zakonodajna oblast, vlada, izvršna oblast, sodstvo, sodna oblast, omejevanje korupcije
Objavljeno v DKUM: 09.12.2016; Ogledov: 1350; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

5.
PROBLEM KONCEPTA MINIMALNE NEVTRALNOSTI V LIBERALIZMU
Davorin Bokan, 2016, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času se v Sloveniji in tudi v drugih sodobnih demokracijah, temelječih na liberalnih načelih, pogosto preizprašuje (ne)upravičenost poseganja države v življenja njenih državljanov, v svobodo oziroma svoboščine posameznika. V primerih slovenskih referendumov, ko je oblast ignorirala jasno izraženo voljo ljudstva, ali ko jo je spoštovala, četudi je to pomenilo zavrnitev izenačenja pravic manjšini, se zastavlja vprašanje, s kakšnimi upravičljivimi razlogi bi bila takšna dejanja dopustna. Zdi se, da v Sloveniji ideje liberalizma vse bolj bledijo oziroma so vse bolj zapostavljene. V diplomskem delu ugotavljamo, katere so svoboščine oziroma družbene vrednote državljana, kako ravnati, kadar svoboščine trčijo in v katerih primerih bi lahko bila prisilna ravnanja države upravičena. Torej, kašna mora biti vloga države, da lahko njeni državljani živijo srečno in dobro življenje. Rawlsova teorija pravičnosti in Gausov koncept minimalne nevtralnosti nakažeta podlago srečnemu in dobremu življenju državljanov, saj prva ureja enakopravnost državljanov in porazdelitev družbenih dobrin, druga pa določa vlogo države v življenju njenih članov. Ob primerni družbeni pogodbi in upoštevanju le te o nam lahko J. Rawls, G. F. Gaus in W. A. Galston v veliko pomoč pri, na neki način, vnovičnem vzpostavljanju ideje liberalnosti v Sloveniji.
Ključne besede: liberalizem, pluralnost, svoboda, pravičnost, oblast, javni razum, srečno in dobro življenje
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1216; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (546,92 KB)

6.
MEDNARODNI NADZOR NAD IZVRŠEVANJEM PREPOVEDI MUČENJA
Lina Anadolli, 2016, diplomsko delo

Opis: Vprašanje o »nastanku« človekovih pravic (»temeljnih pravic«, »človekovih pravic in svoboščin« ipd.) ni enostavno in zato lahko zaradi svoje kompleksnosti izzove zelo različna stališča. Prevladujoča je klasična doktrina človekovih pravic, ki pravi, da naj bi le-te pripadale človeku že po njegovi naravi, kar pomeni, da naj bi jih vsak posameznik avtomatično pridobil že s svojim rojstvom. Skladno s tem razmišljanjem torej pripadajo človekove pravice vsakemu človeku že kot takšnemu, naloga države oziroma oblasti pa je, da mu te pravice prizna in ustrezno zavaruje . Vendar pa, če pogledamo skozi zgodovino, lahko kaj hitro ugotovimo, da je bila pot do priznavanja zgoraj omenjene doktrine dolga in zapletena. Da je opravičilo za obstoj oblasti cilj, ki je višji v tem smislu, da družbena organizacija služi vsem članom skupnosti, po drugi strani pa nosilci oblasti le-to izrabljajo v svoj prid in se pri tem poslužujejo sredstev, do katerih drugi nimajo pravice ter pri tem vršijo monopol nasilja, je spoznanje, ki sodi že v duhovni svet najstarejših civilizacij . V modernem času je prepoved mučenja kot izhodišče širše človekove pravice do telesne in duševne nedotakljivosti opredeljena kot absolutna pravica. Gre za neodtujljivo človekovo pravico, ki ima svoj pravni učinek tako v vertikalnem razmerju (posameznik v. državna oblast) kot v horizontalnem razmerju (posameznik v. posameznik) . V prvem delu svoje diplomske naloge smo predstavili pravno in filozofsko konstrukcijo temeljnih človekovih pravic ter podrobneje razčlenili pojem mučenja, zgodovino mučenja, predvsem smo se osredotočili na mučenje, ki ga je izvajala institucionalizirana oblast v sodnih, policijskih in vojaških postopkih. Bistveno vprašanje o temeljnih človekovih pravicah se namreč poraja ravno iz spoznanja, da predstavniki organov oblasti, katerih namen je varovanje družbe, zaradi moči, ki jim jo te institucije dajejo, posamezne člane družbe bistveno bolj ogrožajo kakor močni posamezniki . Nadalje smo analizirali pravne učinke te absolutne pravice, ki velja erga omnes. Ta pravica torej pripada vsakomur. Ker so še posebej izpostavljene osebe, ki jim je bila odvzeta prostost v preiskovalnih postopkih ali v zaporih, smo predstavili tudi to področje. V drugem delu diplomskega dela smo izpostavili odločilne trenutke v zgodovini, ki so pripomogli k temu, da se je vzpostavila zaščita človeka pred mučenjem na mednarodni ravni. Zanimalo nas je, kako je prepoved mučenja prešla med ius cogens norme, katera je absolutna tako v stanju miru kot v stanju vojne oziroma v oboroženih spopadih. Predstavili in podrobneje smo analizirali tudi mednarodne dokumente, ki so bili odločilnega pomena za vzpostavitev te zaščite. Prepoved mučenja je dandanes ena izmed temeljnih človekovih pravic in je kot taka predmet mednarodnega nadzora ter nadzora ustavnih in rednih sodišč v večini držav. Tretji del smo posvetili nadzoru; najprej državam, ki izvajajo zakonske, upravne, sodne in druge učinkovite ukrepe, da bi na ozemlju pod svojo jurisdikcijo preprečile mučenje, ter mednarodnim organizacijam, ki izvajajo meddržavni nadzor, ter pravilom, ki so ključna za izvedbo. Ta del smo povezali tudi z nekaj primeri iz sodne prakse in predstavili vlogo mednarodnih sodnih internacionaliziranih kazenskih sodišč ter kvazisodnih teles. Med kršitvami človekovih pravic velja mučenje ena za najbolj zavrženih, a tudi trdovratnih in še danes pogostih oblik. Ravno zaradi tega je potrebno njenemu preprečevanju nameniti še prav posebno pozornost . V sklepnem delu diplomske naloge smo kritično analizirali vsa dejstva in poskušali odgovoriti na ključno vprašanje, podkrepljeno s sodno prakso; kakšna je dandanes sploh stopnja učinkovitosti mednarodnega nadzora nad izvrševanjem prepovedi mučenja in kako pogosto še prihaja do kršitev v praksi?
Ključne besede: temeljne človekove pravice, prepoved mučenja, mednarodni nadzor, oblast.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 1467; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

7.
Peticije, pisma in tihotapski časi
Alenka Puhar, 2005

Opis: Peticije, pisma in tihotapski časi
Ključne besede: slovenska književnost, peticije, pisma, oblast, državljani
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 816; Prenosov: 37
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Filozofija v sferi političnega : o sproščenosti kot filozofski podlagi nekega ideologema
Boris Vezjak, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: V Sloveniji izkušamo zanimivo kombinacijo učinkovanja filozofskih konceptov na politične razmere. Sproščena Slovenija, vodilni ideologem nove politične oblasti po letu 2004, razkriva imanentno filozofske korenine. Ko so novorevijaški intelektualci na sledi zbornika Sproščena Slovenija podprli desno politično opcijo skozi Zbor za republiko, so ji ponudili filozofski program sproščenosti, ki korenini v Heideggrovem konceptu Gelassenheit in ki je natančen prevod zanjo. Razvojnoprogramske konture in nato še čisto konkretne gospodarske in politične vsebine aktualne oblasti so kasneje preplavile oblike "sproščenosti", ki pa bolj ali manj odstopajo od izvirne heideggerjanske rabe in predstavljajo možnost zanimive primerjave stika filozofema z realnostjo oziroma načini njegove udejanjitve. Sta politični program in vizija oblasti, ki ju v Sloveniji živimo, ker smo zanju volili, po svojem izvoru filozofska? Ima prav Alain Badiou, ko pravi, da teorija o dobri državi, o legitimnem režimu, o dobrem in zlu v redu skupnosti, o demokraciji in diktaturi zadeva politiko le prek ovinka političnega, skozi neogibno porajanje "fiktivnega filozof ema"? In končno: je Sproščena Slovenija dober primer za odpoved lamentaciji o tem, da lahko filozofi le mislijo politiko, ne morejo pa je realno kreirati?
Ključne besede: filozofija, sproščenost, slovenska politika, Heidegger, oblast
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 778; Prenosov: 39
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Organi formalnega družbenega nadzorstva v organizaciji državne in lokalne oblasti : diplomsko delo univerzitetnega študija
Igor Isajlovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Ključna usmeritev diplomskega dela je prikaz delovanja formalnega družbenega nadzorstva z vidika ustavnopravne ureditve. Pri tem je izpostavljena predvsem utemeljenost njegovega delovanja v kontekstu delitve oblasti, kar odpira primerjavo delovanja organov in teles formalnega družbenega nadzorstva na državnem in lokalnem nivoju. V uvodu sta prikazana pomen pravne države in teorija delitve oblasti. Načelo delitve oblasti smo umestili v slovenski ustavni okvir – prikazane so ustavne norme in opisane veje oblasti s svojimi pristojnostmi. Osredotočili smo se na pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje formalnega družbenega nadzorstva. Prikazana je tudi ureditev lokalne samouprave in delitev oblasti v občini. Predstavljeni so nekateri pravnoformalni vidiki legitimnosti oblasti in legitimnosti formalnega družbenega nadzorstva. Legitimnost pogojujemo z obstojem ustavnopravnih mehanizmov zavor in ravnovesij. V nadaljevanju je predstavljen vsebinski okvir in podlaga za delovanje in izvajanje formalnega družbenega nadzorstva. Osredotočamo se predvsem na policijo, redarstvo in organe kazenskega pravosodja. Prikazani so pravni vidiki kriminalitete in kriminalitetna politika ter varnostni resoluciji in program varnosti v Mestni občini Ljubljana. V državne in lokalne okvire so nato umeščeni organi in telesa formalnega družbenega nadzorstva. Prikazani so mehanizmi zavor in ravnovesij, ki zagotavljajo legitimnost ustroja in delovanja formalnega družbenega nadzorstva.
Ključne besede: država, državna oblast, lokalna oblast, družbeno nadzorstvo, formalno nadzorstvo, pravosodje, policija, tožilstvo, sodstvo, redarstvo, legitimnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.11.2015; Ogledov: 2301; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (486,77 KB)

10.
KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR ZGORNJI IN SPODNJI DUPLEK OD LETA 1945 DO 1952
Andreja Berlič, 2015, diplomsko delo

Opis: Občina Duplek leži na severozahodnem obrobju Slovenskih goric in meji na Mestno občino Maribor, Občino Lenart in Občino Destrnik. Diplomsko delo z naslovom Krajevni ljudski odbor Zgornji in Spodnji Duplek od leta 1945 do 1952 predstavlja dogajanje na območju sedanje Občine Duplek skozi delovanje obeh krajevnih ljudskih odborov. Zaradi lažjega razumevanja nastanka krajevnih ljudskih odborov je predstavljeno dogajanje, ki je vodilo do njihove ustanovitve. Med drugo svetovno vojno se je namreč postopoma oblikovala tudi ljudska oblast, ki je po koncu vojne dobila svojo obliko. Na najnižji lokalni ravni so se uveljavili kraji, v katerih so od leta 1946, kot lokalni organi oblasti, delovali krajevni odbori. Za predstavitev dogajanja v Krajevnih ljudskih odborih Spodnji in Zgornji Duplek so uporabljeni viri iz Pokrajinskega arhiva Maribor, fonda Krajevni ljudski odbor Spodnji in Krajevni ljudski odbor Zgornji Duplek. Izbrani so dokumenti, ki najbolje predstavljajo dogajanje v krajevnih odborih v tem času. Zaradi velikega vpliva zadrug na vsakdanje življenje ljudi je predstavljena tudi Kmetijska zadruga Zgornji Duplek. Sama vsebina diplomskega dela je urejena po časovnih obdobjih.
Ključne besede: krajevni ljudski odbor, Spodnji Duplek, Zgornji Duplek, ljudska oblast, narodnoosvobodilni boj, OF, zbor volivcev, upravno-teritorialna enota, kraj
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1862; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

Iskanje izvedeno v 26.74 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici