SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
METODI ZA REKONSTRUKCIJO POVRŠJA IZ VZORČENIH TOČK
Blaž Repnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s problematiko rekonstrukcije površja iz oblaka točk. Oblak točk je strukturno nepovezana množica 3D točk, ki jih dobimo pri postopku 3D prebiranja. Ker oblaki točk niso primerni za nadaljnjo obdelavo, moramo določiti 3D površje na katerem ležijo točke. V nalogi predstavimo dve izvirni metodi za rekonstrukcijo površja: aproksimativno in eksaktno. Obe metodi časovno ocenimo in ju primerjamo z obstoječimi rešitvami.
Ključne besede: računalniška geometrija, računalniška grafika, oblak 3D točk, rekonstrukcija površja
Objavljeno: 15.07.2011; Ogledov: 1440; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

4.
Vrednotenje in primerjava geodetskih merskih tehnologij Lidar in 3D laserskega skeniranja
Aljaž Petrič, 2013, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V idejni nalogi sta predstavljeni moderni tehnologiji za izvajanje geodetskih meritev: tehnologija Lidar in tehnologija 3D lasersko skeniranje. Opisani so delovanje, zgradba in uporabnost tehnologije Lidar in tehnologije 3D lasersko skeniranje. Narejena je primerjava obeh tehnologij glede delovanja naprav, natančnosti in uporabnosti, predstavljene so prednosti in pomanjkljivosti. Opravljena je ocenitev tehnologij z vrednostno analizo.
Ključne besede: Lidar, 3D lasersko skeniranje, geodetske meritve, oblak točk
Objavljeno: 04.09.2013; Ogledov: 1211; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
Uporaba oblakov 3D-točk v gradbeništvu
Irena Antolin, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi so predstavljeni osnovni načini računalniške obdelave oblaka 3D-točk, ki so pridobljeni z laserskim skeniranjem (LIDAR), in se lahko koristno uporabljajo v gradbeništvu in geodeziji. Oblak 3D-točk lahko pridobimo s pomočjo 3D-skenerjev ali sistema LIDAR, ki posname zemeljsko površje v obliki 3D-točk. Oblak točk je sestavljen iz velikega števila točk, ki jih s pomočjo računalniških programov lahko prikažemo, analiziramo, urejamo in povežemo v geometrijske ploskve, na podlagi katerih lahko načrtujemo umestitev novih objektov v prostor. V nalogi je bil uporabljen oblak 3D-točk za občino Lendava na katerem so bili uporabljeni štirje programi, ki omogočajo vizualizacijo in urejanje oblaka 3D-točk.
Ključne besede: oblak 3D-točk, LIDAR, 3D lasersko skeniranje, Autodesk ReCap, AutoCAD Civil 3D, Bentley Pointools View
Objavljeno: 16.09.2015; Ogledov: 610; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (5,78 MB)

6.
Avtomatsko spremljanje procesa gradnje s kontinuiranim večlokacijskim 3D zajemanjem dejanskega stanja znotraj in zunaj gradbenega objekta
Zoran Pučko, 2018, doktorska disertacija

Opis: Avtomatsko spremljanje procesa gradnje na gradbišču je zelo pomembno za učinkovito vodenje gradbenih projektov, saj nadomešča sedanjo prakso, kjer se spremljanje izvaja ročno in predstavlja obsežna dela strokovnjakov, ki so časovno zelo zamudna, povezana z visokimi stroški ter so pogosto neučinkovita. Za doseganje učinkovitega vodenja gradbenih projektov je zelo pomembno zagotavljanje pravočasnih in natančnih podatkov o napredovanju gradnje na gradbišču. V gradbeni industriji je dandanes zaznan povečan proces integracije informacijskega modeliranja gradbenih objektov (ang. Building Information Modeling – BIM) v vseh fazah gradbenih projektov. Številne raziskave in publikacije na tem področju nakazujejo eksponentno rast interesa uporabe BIM-pristopa s poudarkom na geometrijski zasnovi, tj. 3D BIM-modeliranju gradbenih objektov, ki je pogosto nadgrajeno z informacijami o časovni dimenziji izvajanja aktivnosti gradnje, tj. 4D BIM, in stroških, tj. 5D BIM-modeliranje. V raziskovanju smo se osredotočili na primerjavo med 4D izvedenim (as-built, AB) in 4D načrtovanim modelom (as-designed, AD), poimenovano tudi Scan-vs-BIM. Avtomatsko ugotavljanje dejanskega stanja na gradbišču in primerjava z načrtovano izvedbo je eden ključnih izzivov za avtomatizacijo spremljanja procesa gradnje. Številne raziskave so se tako usmerile v avtomatizacijo procesa spremljanja gradnje in razvite so različne metode in pristopi. Z modeliranjem AB BIM, tj. dejanskega stanja na gradbišču na osnovi oblaka točk, se pretežno uporabljajo tehnike zajemanja podatkov s fotogrametrijo, videogrametrijo ter laserskim skeniranjem. Obstoječe metode in tehnike avtomatiziranega spremljanja gradnje so eksperimentalnega značaja, izvedene kot posamezni primeri, v gradbeni praksi pa se nobena ni uveljavila. Vzroki so različni in so posledica pomanjkljivosti posameznih obstoječih metod pri uporabi na gradbišču. Razvoj metode v okviru doktorske disertacije predvideva kontinuirano večlokacijsko avtomatsko zajemanje podatkov znotraj gradbenega objekta in zunaj njega s pomočjo skenerjev, integriranih v čeladah delavcev, ki ustvarjajo oblake točk (point clouds, PC) na osnovi globinskih slik (depth images) ter združeno predstavljajo oblak točk celotnega dejansko izvedenega gradbenega objekta (4D AB PC) med celotnim procesom gradnje. 4D AB PC skupaj s 3D BIM-modelom (3D AD BIM) omogoča identifikacijo posameznih izvedenih elementov in generiranje 4D AB BIM-modela. Primerjava 4D AB BIM-modela z načrtovanim 4D AD BIM-modelom daje kot rezultat tiste elemente, ki odstopajo od načrtovane izvedbe v izbranem času. Bistvena novost razvite metode avtomatskega kontinuiranega spremljanja procesa gradnje (ACCPM), v primerjavi z obstoječimi metodami, je v postopku zajemanja podatkov, ki odpravlja pomanjkljivosti obstoječih metod in omogoča celovito ter zanesljivo avtomatsko spremljanje med celotnim procesom gradnje.
Ključne besede: avtomatizacija, spremljanje napredovanja gradnje, kontinuirano večlokacijsko zajemanje podatkov, 4D oblak točk, identifikacija BIM elementov.
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 203; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (11,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici