| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Zagotavljanje varnosti pri oblačni integraciji komunikacijskega sistema : magistrsko delo
Kristjan Šuligoj, 2025, magistrsko delo

Opis: Zaključno delo obravnava varnostne vidike migracije komunikacijskega sistema v oblak. Raziskava temelji na pregledu obstoječe literature, s poudarkom na prepoznavanju varnostnih groženj, ki se pojavijo ob selitvi v oblačno okolje, ter na identifikaciji ukrepov za njihovo zmanjšanje. Ker je varnost v literaturi obravnavana z zelo raznolikih vidikov, je bil na podlagi pregleda izbranih znanstvenih člankov oblikovan nabor najpogosteje omenjenih groženj, ki smo jih združili v smiselne kategorije za bolj sistematično analizo. Pridobljeno znanje je bilo uporabljeno pri razvoju rešitve, ki je po novem umeščena v oblak in omogoča enotno upravljanje elementov komunikacijskega sistema. Prav tako je bila izvedena primerjava obstoječe in nove arhitekture, pri čemer se je pokazalo, kako varnostni ukrepi vplivajo na zasnovo sistema. Ugotovljeno je bilo tudi, da na varnost ne vplivajo zgolj mehanizmi, ki so vgrajeni v rešitev, temveč tudi lastnosti oblačne infrastrukture izbranega ponudnika in drugih storitev v okolju. Analiza tako potrjuje, da je migracija v oblak izvedljiva in je lahko varna, če so tveganja pravočasno prepoznana in obvladana z ustreznimi mehanizmi.
Ključne besede: kibernetska varnost, oblak, komunikacijski sistem, migracija v oblak, integracija
Objavljeno v DKUM: 16.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

2.
Primerjava meritve valjastega zobnika s koordinatno merilno napravo ter laserskim skenerjem
Filip Naglič, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je izdelan program za meritev valjastega zobnika z zunanjim ozobjem na koordinatnem merilnem stroju Hexagon Global S z vrtljivo mizo ter HP-S-X3 skenirno merilno glavo z namenskim merilnim programom QUINDOS. Isti zobnik je izmerjen še v programu PC-DMIS z laserskim skenerjem HP-L-10.10 ter z merilno roko Hexagon Absolute Arm v programu Polyworks. Pridobljeni rezultati so analizirani v programu Polyworks ter v programu Curve Analyzer. Pridobljeni rezultati so ovrednoteni.
Ključne besede: Koordinatna merilna naprava, laserski skener, meritev, bočnica, bočna slednica, krožni tek, razdelek, oblak točk
Objavljeno v DKUM: 25.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (5,64 MB)

3.
Numerična analiza vpliva divergentnega kota na pojav kavitacije v venturijevem kanalu
Urška Pitino, 2025, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali vpliv divergentnega kota na pojav kavitacije v Venturijevem kanalu. Z uporabo numeričnih metod v programskem okolju ANSYS Fluent smo izvedli simulacijo nestacionarnega večfaznega toka z vodo in vodno paro. Uporabili smo Zwart-Gerber-Belamri kavitacijski model in primerjali rezultate za dva različna divergentna kota 4° in 12°. Analiza je pokazala, da večji divergentni kot povzroča intenzivnejše nastajanje kavitacijskih oblakov in njihovo pogostejše odcepljanje.
Ključne besede: kavitacija, Venturijev kanal, divergentni kot, numerična simulacija, računalniška dinamika tekočin, večfazni tok, ANSYS Fluent, kavitacijski oblak, Zwart-Gerber-Belamri.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

4.
5.
BIM pristop in lasersko skeniranje za ugotavljanje skladnosti izvedbe
Urh Jakop, 2025, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu obravnavamo uporabo naprednih digitalnih tehnologij v gradbeni praksi, s poudarkom na 3D laserskem skeniranju izvedenega objekta in analizi odstopanj med izvedenim in projektiranim stanjem. V ta namen smo s pomočjo 3D laserskega skeniranja pridobili natančen oblak točk novozgrajenega objekta (klubski prostori NK Miklavž) ter ga primerjali s 3D BIM modelom, izdelanim na osnovi prvotne projektne dokumentacije. Za analizo in vizualizacijo odstopanj smo uporabili programski orodji BIMmTool (v okolju Archicad) in CloudCompare. Cilj naloge je bil prikazati učinkovitost tovrstnih orodij pri natančnem tehničnem nadzoru izvedbe ter osvetliti možnosti, ki jih digitalni pristopi nudijo za izboljšanje kakovosti gradbenih projektov.
Ključne besede: gradbeništvo, digitalizacija, BIM pristop, lasersko skeniranje, oblak točk
Objavljeno v DKUM: 18.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (6,32 MB)

6.
Načrtovanje sistema strojnega vida za preverjanje oblike navitja statorja elektromotorjev : diplomsko delo
Rok Merlak, 2025, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisano načrtovanje in realizacija prototipne naprave za meritve oblike lasničnega navitja elektromotorja v podjetju MAHLE Electric Drives Slovenija. Navitje v obliki sponke za lase oz. lasnično navitje je žica z pravokotnim prerezomn, ukrivljena v 3D geometrijo. Obliko geometrije je potrebno nadzorovati z sistemom strojnega vida. Potrebno se je bilo odločiti o tehnologiji, konstruirati mehaniko gibanja, razviti algoritem za zajem in obdelavo višinskih slik ter analizirati rezultate pridobljenih meritev.
Ključne besede: 3D skeniranje, strojni vid, elektromotor, lasnično navitje, stator, lasnica, oblak točk
Objavljeno v DKUM: 08.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0

7.
Obdelava in prikaz zemljevida značilk, pridobljenega s postopkom ORB-SLAM2 : diplomsko delo
Gabrijel Škraba, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema opis kamere Microsoft Kinect in RealSense d_435, programskega jezika Python in knjižnice Open3d, algoritma ORB-SLAM2 in okolja ROS. Sledi opis postopka kalibracije kamere Kinect in opis programa za shranjevanje zemljevida značilk. Diplomsko delo vsebuje primerjavo globinskega dometa prej omenjenih kamer. Opisan je RANSAC algoritem in program za določitev ravnine iz oblaka točk. Vsebina diplomskega dela se konča z opisom postopka transformacije baznega koordinatnega sistema v oblaku točk.
Ključne besede: ORB-SLAM2, oblak točk, RANSAC, matrična transformacija
Objavljeno v DKUM: 04.03.2024; Ogledov: 306; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

8.
Napovedovalna analiza ravnanja kaljenih kovinskih obdelovancev : doktorska disertacija
Tadej Peršak, 2023, doktorska disertacija

Opis: V industriji se kovinski obdelovanci pogosto toplotno obdelujejo z namenom poboljšanja njihovih mehanskih lastnosti, pri čemer pa se pojavljajo neželene deformacije njihove geometrije. Zaradi dosežene visoke trdote (60 HRC ali več) klasični pristopi ravnanja z upogibanjem in valjanjem niso učinkoviti, saj se material poruši. V ta namen smo se v okviru doktorske raziskave ukvarjali z analizo vpliva plastičnih površinskih deformacij na spremembe geometrije kaljenih kovinskih obdelovancev. Izveden je bil laboratorijski eksperiment, v katerem smo na podlagi nadzorovanega vnosa površinskih plastičnih deformacij, visokoresolucijskega zajema geometrije obdelovancev, merjenja pospeškov ter zajema zvoka ravnalnih udarcev (udarci, ki plastično deformirajo površino obdelovanca) pripravili bazo podatkov s 3063 vzorci. Dodatno smo zajemali zvočne odzive nadzorovanih udarcev, ki ne deformirajo površine obdelovanca. Z uporabo U-Net nevronske mreže smo razvili model za napovedovanje spremembe geometrije kaljenega kovinskega obdelovanca glede na vnesene plastične površinske deformacije. V nadaljevanju smo predlagali novo arhitekturo globoke konvolucijske mreže za regresijo, ki omogoča dva vhoda različnih podatkovnih tipov in dimenzij (zvok ravnalnega udarca in reprezentacija geometrije obdelovanca z vključenimi podatki o ravnalnih udarcih) ter večdimenzionalni izhod (napovedana sprememba geometrije obdelovanca). Prav tako smo z uporabo globoke nevronske mreže razvili model, ki izključno na podlagi zvoka nadzorovano izvedenih udarcev, ki ne deformirajo površine obdelovanca, učinkovito napove geometrijo kovinskega obdelovanca. Uspešnost razvitih napovednih modelov smo ocenili z relativno absolutno napako (angl. relative absolute error (RAE)), povprečno kvadratno napako (angl. root mean squared error (RMSE)) in relativno kvadratno napako (angl. relative squared error (RSE)). Najuspešnejši model za napovedovanje oblike obdelovanca je imel na testnih podatkih odlično zmogljivost napovedovanja, saj so povprečne vrednosti RAE znašale 0,0499, RMSE 0,0129 in RSE 0,0040. Pri vključitvi zvoka v napovedovalni model so vrednosti RAE znašale 0,0739, RMSE 0,0185 in RSE 0,0075. Pri napovedi oblike obdelovanca samo iz zvoka pa so povprečne vrednosti RAE znašale 0,7439, RMSE 0,1744 in RSE 0,5638.
Ključne besede: proces ravnanja, kaljeni obdelovanec, proizvodnja, konvolucijska nevronska mreža, modeliranje, oblak točk, zvok
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 632; Prenosov: 0

9.
Interaktivno upodabljanje oblakov točk LiDAR na očalih za navidezno resničnost z uporabo pametnega telefona : diplomsko delo
Žiga Pušnik, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana implementacija mobilne aplikacije za operacijski sistem Android, ki na pametnem telefonu prikaže oblak točk svetlobnega zaznavanja in merjenja (ang. Light Detection and Ranging – LiDAR). Aplikacija omogoča premikanje po navideznem prostoru in pri vizualizaciji točk s pomočjo očal za navidezno resničnost (ang. Virtual Reality – VR) omogoča prepričljivejšo izkušnjo realnega okolja. Najcenejša očala so na trgu dostopna že za 15 €. S testiranjem aplikacije smo preverili njeno uporabnost in omejitve. Ugotovili smo, da se glede na zahtevnost pogleda pri upodabljanju večjih oblakov točk pojavijo večje razlike v hitrosti upodabljanja. V našem primeru smo pri merjenju števila sličic na sekundo (ang. frames per second – fps) pri oblaku z 1.000.000 točkami v osnovnem pogledu izmerili 54 fps, v pogledu VR pa 24 fps.
Ključne besede: LiDAR, oblak točk, očala, navidezna resničnost, pametni telefon
Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 503; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (7,85 MB)

10.
Zaznava in lociranje malin z uporabo YOLO algoritma : magistrsko delo
Urban Kenda, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali delovanje LiDAR senzorjev ter uporabo umetne inteligence v strojnem vidu, vključno z nevronskimi mrežami, konvolucijskimi nevronskimi mrežami (CNN) in algoritmi YOLOv3, v4 in v4-tiny. V praktičnem delu smo testirali vse tri algoritme in nato izbrali najuspešnejšega, YOLOv4, ter ga dodatno analizirali. Preverili smo hitrost algoritmov ter razvili algoritem, ki je na podlagi oblakov točk in kamere sposoben določiti lokacijo malin. Ugotovili smo, da je uporaba LiDAR senzorjev v kombinaciji z umetno inteligenco učinkovita pri zaznavanju in lociranju malin v 3D-prostoru. Najuspešnejši algoritem YOLOv4 je bil sposoben razvrstiti zrele in nezrele maline z natančnostjo 84,13 %. Naš razviti algoritem je omogočil določanje lokacije malin s kombinirano uporabo oblakov točk in kamere ter tako skoraj v polovici izmerjenih primerov določil lokacijo z napako, manjšo od 2 cm.
Ključne besede: malina, strojni vid, YOLO, nevronska mreža, CNN, oblak točk
Objavljeno v DKUM: 15.06.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1013,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici