| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA OBLAČILNEGA VIDEZA MED SLOVENSKIMI POKRAJINAMI V 17. IN 18. STOLETJU
Tamara Sprinčnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Iz praznične kmečke noše se je čez stoletja izoblikovala narodna noša, ki danes služi kot kostum za posebne priložnosti. Razlikovanje ljudi po načinu oblačenja, materialih, ki jih potrebujejo za svojo obleko, in številčnosti oblek sega že daleč v zgodovino in se uporablja tudi danes. Še zmeraj ljudje skrbijo za razredno raznolikost glede na oblačila in uniforme, ki jih zapovedujejo dane službe. Tudi naše ozemlje v času 17. in 18. stoletja v tem ni bilo izjema. Ljudje so se ločevali po premoženju, torej družbenem statusu. Predvsem se je razlikovala njihova noša glede na posameznikove zmožnosti, najbolj pa so na to raznolikost vplivali gospodarstvo, družbeni, politični in predvsem podnebni dejavniki. Meščanstvo in plemstvo na naših tleh je sledilo enaki modi kot drugi predeli Evrope, kar se je na začetku kazalo s pomočjo španske mode in kasneje ob koncu s francosko. Vendar je na naših tleh prevladovalo kmečko prebivalstvo, katerih obleko so od 16. stoletja zapovedovala pravila, spisana v Policijskih redih. Zapisano je bilo, kaj lahko ljudje na podeželju oblečejo, katere materiale lahko za oblačila uporabijo in koliko denarja lahko za obleko odštejejo. Ti zapisi so do 18. stoletja sproti pričeli izgubljati na veljavi. Kot zapisujejo Policijski redi, je bil omejen tudi uvoz samih materialov, saj so želeli, da se uporabljajo materiali, pridelani na domačih tleh in tako poskrbijo za razvoj domačega gospodarstva. Oblikovanje oblačil je ena izmed najstarejših človekovih dejavnosti, ki je pri nas razvita na celotnem ozemlju, vendar ponekod bolj in ponekod manj zastopana. Veliko materiala so izdelali na območju Štajerske in predvsem Kranjske, kjer jim je uspelo izdelali celo lastno nošo tistega obdobja. Noša se je od drugih pokrajin najbolj razlikovala, vendar je nujno dodati, da so okoliške pokrajine kar hitro pričele s kopiranjem in posnemanjem posameznih kosov in krojev. Zato velikokrat srečamo razne podobne ali celo enake značilnosti na različnih predelih.
Ključne besede: Oblačilna kultura, 17. in 18. stoletje, Slovenija, oblačilni materiali, obrti, barok, noša, Štajerska, Kranjska, kulturna dediščina
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 705; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

2.
OBLAČILNA KULTURA 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM, V PRIMERJAVI S HRVAŠKIM ZAGORJEM
Lucija Pavleković, 2016, diplomsko delo

Opis: Dolgo 19. stoletje je obdobje, ko so se v svetu mode zgodile številne spremembe. Največji vpliv na to je imela francoska revolucija ob koncu 18. stoletja, kasneje pa je bil bistven razvoj industrije, ki je omogočil cenejšo in hitrejšo proizvodnjo blaga za izdelovanje oblačil. Pozneje se je razvila tudi konfekcija, ki je oblačila še pocenila ter jih naredila dostopna širši množici ljudi. Konfekcijska oblačila so prav tako zmanjšala razliko v oblačilnem videzu med različnimi družbenimi sloji. V začetku stoletja so prevladovala oblačila, ki so bila osvobojena neudobnih steznikov in krinolin, s časom pa so se ti kosi vrnili v modo. Sredi stoletja so ponovno prevladovala oblačila, ki so močno spominjala na modo 18. stoletja. Stezniki, ki so bili ob dolgotrajni noši škodljivi za notranje organe, in nepraktične krinoline so bili ponovno opuščeni na prelomu 20. stoletja. Takrat so se pojavila reformirana, udobnejša in preprostejša ženska oblačila. Moška moda se skozi stoletje ni spreminjala tako drastično kot ženska. V prvi polovici stoletja je prišlo do opustitve dokolenskih hlač, prevladale pa so dolge in oprijete hlače, imenovane pantalone. Najpomembnejši moški kos oblačila v celem stoletju je bil frak, ob koncu stoletja pa se je pojavil smoking, ki je aktualen še danes. Štajersko meščanstvo in plemstvo je modo večjih evropskih modnih središč posnemalo skoraj sočasno, morda le v nekoliko skromnejši in bolj zadržani izvedbi. Največji vpliv na oblačilni videz prebivalstva Štajerske je imel zagotovo cesarski Dunaj. Pomembna so bila tudi bližnja velika mesta, kot sta Gradec in Trst. Moda se je v naše kraje širila predvsem z modnim tiskom, ki je objavljal grafike najnovejših smernic velikih modnih prestolnic. Na tem področju ni zaostajalo niti hrvaško Zagorje, kjer se je moda razvijala sočasno s tisto na Štajerskem.
Ključne besede: moda, oblačilni videz, krinolina, steznik, Štajerska, Zagorje, 19. stoletje, šivalni stroj, konfekcijska oblačila, materiali
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 1267; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici