| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
INFORMATIVNI SLOGOVNI POSTOPEK
Milja Roljić, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je informativni slogovni postopek. V nalogi so bile uporabljene deskriptivna, komparativna analitična ter sintetična metoda in metoda klasifikacije. Namen diplomske je definirati izbrani ubeseditveni način. Pri tem sem si pomagala s petimi določevalnimi kriteriji, in sicer: kriterij inkohezije besedilnih komponent, kriterij enumerativnost besedila, kriterij komutativnosti besedilnih komponent, kriterij aktualnosti besedila in kriterij objektivnosti besedila. V izhodiščnem poglavju je bil s pomočjo sodobnih jezikoslovnih izhodišč podan teoretičen okvir sporazumevanja in sporočanja. V nadaljevanju je z empiričnim analizami dokazana veljavnost posameznih kriterijev pri oblikovanju informativnega slogovnega postopka. Tako so bile potrjene v uvodu postavljene hipoteze, in sicer: za informativni slogovni postopek je značilna inkohezija oz. zelo rahla skladenjska povezanost, vsak člen enumerativnega zaporedja ima enoznačne meje, besedilne komponente so komutativne oz. zamenljive, v ospredju je aktualnost posredovanja informacij, ki so zaradi praktične uporabnosti zmerom objektivno podane.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: besediloslovje, sporočanje, slogovni postopki, inkohezija, enumerativnost besedila, komutativnost besedilnih komponent, aktualnost, objektivnost.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3252; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

2.
DELO NOVINARJA NA ŠPORTNEM PODROČJU
Mateja Dervarič, 2009, diplomsko delo

Opis: S pomočjo odgovorov, pridobljenih od izbranih športnih novinarjev, smo podkrepili oziroma ovrgli naša predvidevanja o tem, katere so bistvene značilnosti športnega novinarja ter kakšne so razlike med njim in novinarjem z drugega področja. Novinar se mora v vsakem trenutku zavedati svojih dolžnosti, biti mora pravičen in odkrit do javnosti in do svojih virov informacij. Imeti mora občutek za pripravo kvalitetnega novinarskega proizvoda in hkrati upoštevati tudi pravila novinarskega Kodeksa. Izobrazba ima velik pomen, saj dokazuje, da se je novinar nekaj naučil in si torej pridobil določena znanja, ki jih potrebuje pri svojem delu. Analiza športnih poročil nam je dala odgovor na to, v kakšni meri novinarji uporabljajo pridobljena znanja in katerim športom posvečajo določeni mediji največ pozornosti.
Ključne besede: Novinarstvo, šport, športni novinar, novinarska etika, viri informacij, javnost, objektivnost
Objavljeno: 18.06.2009; Ogledov: 11430; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (504,67 KB)

3.
SLOG ZNANSTVENEGA BESEDILA
Petra Koren, 2010, diplomsko delo

Opis: Vsako besedilo je produkt zavestne in namerne govorne dejavnosti sporočevalca. Je dejavnik sporazumevanja in je smiselno, razumljivo, sovisno, popolnjeno jezikovno sporočilo (Unuk, 2006). Znanstvena besedila so širšemu krogu bralcev najmanj »priljubljena« vrsta besedil, saj so namenjena bralcem določene stroke. Taka besedila so zanimiva in obenem težka za raziskovanje, vendar še niso bila natančneje analizirana. Gradivo proučevanja je šest znanstvenih besedil različnih strok ...
Ključne besede: besedilo, inkohezija, enumerativnost besedila, komutativnost besedilnih komponent, aktualnost, objektivnost, znanstveno besedilo, forma članka znanstvenega besedila, fonetična sredstva, stavčna struktura, mikrokompozicija, oblikoslovje.
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 3854; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (811,45 KB)

4.
5.
VPLIV OBLIKE ORGANIZIRANOSTI NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI NA ZAGOTAVLJANJE NEODVISNOSTI NOTRANJEGA REVIZORJA V SLOVENSKIH OBČINAH
Špela Kramberger, 2016, magistrsko delo

Opis: Opravljena analiza preteklih domačih in tujih empiričnih raziskav iz različnih držav in časovnih obdobjih je pokazala, da med domačimi in tujimi avtorji (Koletnik, 2007; Ahlawat in Lowe, 2004; Žnidar, 2009; James, 2003; Martin in Lavine, 2000; Sharma in Subramaniam, 2005; Alzeban in Gwilliam, 2010; Gramling in Vadervelde, 2006) s področja neodvisnosti in objektivnosti notranjih revizorjev prevladuje mnenje, da zaposleni notranji revizorji težje zagotavljajo samostojnost, neodvisnost, nepristranskost ter objektivnost kot zunanji izvajalci notranjega revidiranja, saj je zaposlenemu notranjemu revizorju težko zagotavljati resnično neodvisnost (James, 2003). Medtem pa nekateri avtorji (Cameran, Marra in Pettinicchio, 2013; Dickins in O´Reilly, 2009; Selim in Yiannakas, 2000) opozarjajo prav na nasprotno, in sicer, da je neodvisnost in kakovost notranje revizije lahko resno ogrožena tudi z zunanjim izvajanjem notranje revizije. Ugotavljamo, da so raziskave na tem področju omejene na nekaj študij, rezultati pa mešani.
Ključne besede: Notranja revizija, državni notranji revizor, neodvisnost, osebna nepristranskost, objektivnost, samostojnost, vpliv, mednarodni standardi notranjega revidiranja, kodeks strokovnih načel in kodeks poklicno etičnih načel, kakovost, različne oblike organiziranosti notranje revizije, lastna služba, skupna notranjerevizijska služba, zunanji izvajalec, slovenske občine, Skupnost občin Slovenije
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 694; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

6.
DOKUMENTARNA FOTOGRAFIJA 20. stoletja in SEMIOTIČNA ANALIZA FOTOGRAFIJE
Ines Krivec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira dokumentarno fotografijo 20. stoletja ter semiotično analizo fotografije. Dokumentarna fotografija vedno poskuša sporočati in pustiti vtis. Da bi v tem uspela, mora poiskati pravilen odnos med objektivno vsebino in svojevoljnim subjektivnim ustvarjalnim nagonom. Človek je subjektivno bitje, zato je linija med objektivnim in subjektivnim v sferi dokumentarizma zelo tanka. Fotograf odloča o videzu posnetka, vedno vsiljuje merila tistemu, kar fotografira, in s tem tudi vpliva na sporočilnost in samo avtentičnost fotografije. Fotografije in njihov pomen analiziramo s pomočjo semiologije.
Ključne besede: fotografija, dokumentarna fotografija, objektivnost, subjektivnost, semiotika.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1278; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (4,50 MB)

7.
INTERSUBJEKTIVNOST IN EMPATIJA PRI EDMUNDU HUSSERLU IN EDITH STEIN
David Zavolovšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, z naslovom Intersubjektivnost in empatija pri Edmundu Husserlu in Edith Stein, smo se ukvarjali s problemom možnosti doživljanja tujega izkustva in sobivanja več jazov oz. subjektov znotraj intersubjektivnega sveta. Na začetku smo opisali, kaj je fenomenološko mišljenje in nato orisali Husserlovo transcendentalno fenomenologijo, ki temelji na petih osnovnih pojmih: prvi je pojem intencionalnosti, s katerim smo pokazali, na kakšen način deluje naša zavest. Drugi je pojem deskripcije, ki pomeni natančno opisovanje intencionalnih doživljajev. Nato smo utemeljili fenomenološko redukcijo in epoche, ki sta nas pripeljali do transcendentalnega jaza. Pojem konstitucije, ki je sledil, pomeni »vzvratno pot« pri vzpostavljanju sveta na egološkem temelju. V nadaljevanju smo analizirali Husserlovo 5. meditacijo v Kartezijanskih meditacijah, kjer Husserl utemeljil, kako lahko subjekt doživlja druge kot centre zavesti, ki so neodvisni od transcendentalno reduciranega jaza in kako subjekt potem konstituira doživljajoči svet kot objektiven za vse. V naslednjih poglavjih smo utemeljili, da se Husserl ne želi samo izogniti solipsizmu, ampak utemeljiti naše izkustvo kot intersubjektivno – to izkustvo pa se kaže v doživljanju objektivnega sveta, vsakdanjega sveta življenja in konstitucije sveta kot mi – subjektivnost. (we–subjectivity). V drugem delu naloge smo analizirali delo O problemu empatije, v katerem je Edith Stein na podlagi Husserlove fenomenološke metode raziskala, kako je mogoče zaznavati tuj subjekt in njegovo doživljanje, saj je to pogoj za konstitucijo objektivnega sveta. V prvem delu Edith Stein pokaže, da so nam doživljaji drugih dani ter trdi, da jih lahko zaobjamemo z opisovanjem dejev empatije. V drugem delu utemelji, da je posameznik psiho-fizična enota, ki sebe in druge dojema v refleksivni empatiji, v tretjem pa z opisovanjem posameznika kot enote duha in duše utemelji, kako so drugi pomembni pri izgradnji lastne samopodobe. V zadnjem delu diplomske smo sintetizirali misel Edmunda Husserla in Edith Stein na področju intersubjektivnost in empatije ter ugotovili, da se dopolnjujeta – v empatični zaznavi ostaja drugi bistveno drugi in tako pomemben so – gradnik naše lastne samopodobe.
Ključne besede: Intencionalnost, transcendentalna redukcija, epoche, ego, jaz, drugi, intersubjektivnost, empatija, objektivnost, fizično telo, živo telo.
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 961; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (939,17 KB)

8.
Znanstveni premislek o psihofiziološkem ugotavljanju zavajanja
Igor Areh, Kaja Vidmar, 2016, pregledni znanstveni članek

Opis: Zanimanje za psihofiziološko ugotavljanje zavajanja se je v zadnjem desetletju povečalo, kar je povezano s povečanimi varnostnimi tveganji, s katerimi se soočamo. Članek razpravlja o primernosti uporabe poligrafa pri preiskovanju kaznivih dejanj z vidika znanosti, predvsem psihologije. Predstavlja, oceni in primerja dve najbolj uporabljeni tehniki ugotavljanja zavajanja: Test primerjalnih vprašanj (CQT) in Test prikritih informacij (CIT). Pri obeh tehnikah preuči njuno teoretično ozadje, objektivnost in standardiziranost testnih postopkov, točnost (veljavnost) tehnik ter predstavi etične in druge praktične pomisleke. Test primerjalnih vprašanj po desetletjih raziskav in razvoja ni razrešil svojih temeljnih težav in omejitev. Ostaja neznanstven in nestandardiziran test, ki si ločen od znanosti niti ne prizadeva k izhodu iz slepe ulice. Članek predstavi vplivnejše teorije, na katerih skušajo zagovorniki utemeljiti poligrafsko testiranje. Kritična analiza kaže, da nobena od teorij ne predstavlja zadovoljivega teoretičnega temelja tehnike. Zaradi odsotnosti znanstveno-teoretične utemeljitve ostaja tehnika primerjalnih vprašanj sporna in ujeta v samozadostnost. Ta se napaja predvsem iz metodološko vprašljivih raziskovalnih ugotovitev zagovornikov tehnike. Nasprotno pa tehnika prikritih informacij doživlja raziskovalni razcvet, predvsem na področju nevrologije, in velja za etično manj sporno in delno znanstveno utemeljeno s teorijo orientacijskega odziva. Z njo se nekoliko naivno in sporno ugotavljanje laži nadomešča z iskanjem podatkov, ki so prikriti v spominu testirancev. A tudi ta tehnika ima resne pomanjkljivosti in omejitve, zaradi katerih se postavlja vprašanje o smiselnosti uporabe poligrafa pri ugotavljanju zavajanja.
Ključne besede: poligrafi, tehnika primerjalnih vprašanj, tehnika prikritih informacij, objektivnost, testiranje, forenzična psihologija, Test primerjalnih vprašanj CQT, Test prikritih informacij CIT
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 598; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (349,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici