Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Osnovne kognitivne in socialno-psihološke raziskave so pokazale ranljivi del človeške presoje. Kognitivni procesi, vključeni v forenzično delo, z zaznavanjem, presojanjem, razlaganjem in odločanjem, poleg fizične kontaminacije dokazov, igrajo pomembno vlogo pri zanesljivosti odločitve in zaključka. Prepričanja glede nedolžnosti ali krivde osumljenca so prisotna tudi v pravnih okoljih in vplivajo ter vodijo v zbiranje, oceno in razlago dokazov na način lastnega prepričanja. Vključenost pristranskosti kot vira napake forenzične znanosti je najti tudi v primerih neupravičenih obsodb, zato so mnogi predlagali reformo postopkov v smeri ublažitve škodljivih vplivov nezavedne pristranskosti. Z vidika preverjanja ali prepoznavanja pisca ima tudi forenzična preiskava rokopisa in podpisa že dalj časa trajajočo tradicijo v službi pravosodnega sistema in že nekaj let je v teku razprava o veljavnosti znanja in metodologije. Kritiki so mnenja, da je pri sedanji metodologiji pomanjkanje znanstvene in kvantitativne podlage, kar predstavlja preveč tveganja pri tehtanju s parametri subjektivnosti verjetnostne ocene, ki lahko povzročijo napake in vplivajo na končni zaključek. Tudi dostop sodnih izvedencev do informacij o primeru in uporabi dokazov, ki so tako kot rokopisni in podpisni vzorci v sodnem spisu, lahko nevede prinese pristranskost mnenja in vodi do napačnih sodb. Namen diplomskega dela ni obravnava identifikacije rokopisa ali podpisa, temveč obravnava dileme o pristranskosti sodnih izvedencev in metodologije, ki se uporablja v smislu veljavnosti in splošnega sprejetja na področju forenzične znanosti. Raziskave kažejo, da sodni izvedenci sprejemajo odločitve, izražene kot mnenje, z uporabo analitičnih metod, razvitih z usposabljanjem, izobraževanjem in prakso. Predhodne izkušnje brez premikov k izpopolnitvi zagotavljanja zanesljivosti dokazov in razvoju delovnih postopkov, ki ponujajo avtomatiziran pristop ter zavedanje o viru pristranskosti, ne zadoščajo za preprečitev pristranskosti.
Ključne besede: sodnoizvedenska mnenja, objektivnost, subjektivnost, pristranskost, standardi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.07.2023; Ogledov: 384; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: V diplomskem delu, z naslovom Intersubjektivnost in empatija pri Edmundu Husserlu in Edith Stein, smo se ukvarjali s problemom možnosti doživljanja tujega izkustva in sobivanja več jazov oz. subjektov znotraj intersubjektivnega sveta. Na začetku smo opisali, kaj je fenomenološko mišljenje in nato orisali Husserlovo transcendentalno fenomenologijo, ki temelji na petih osnovnih pojmih: prvi je pojem intencionalnosti, s katerim smo pokazali, na kakšen način deluje naša zavest. Drugi je pojem deskripcije, ki pomeni natančno opisovanje intencionalnih doživljajev. Nato smo utemeljili fenomenološko redukcijo in epoche, ki sta nas pripeljali do transcendentalnega jaza. Pojem konstitucije, ki je sledil, pomeni »vzvratno pot« pri vzpostavljanju sveta na egološkem temelju. V nadaljevanju smo analizirali Husserlovo 5. meditacijo v Kartezijanskih meditacijah, kjer Husserl utemeljil, kako lahko subjekt doživlja druge kot centre zavesti, ki so neodvisni od transcendentalno reduciranega jaza in kako subjekt potem konstituira doživljajoči svet kot objektiven za vse. V naslednjih poglavjih smo utemeljili, da se Husserl ne želi samo izogniti solipsizmu, ampak utemeljiti naše izkustvo kot intersubjektivno – to izkustvo pa se kaže v doživljanju objektivnega sveta, vsakdanjega sveta življenja in konstitucije sveta kot mi – subjektivnost. (we–subjectivity). V drugem delu naloge smo analizirali delo O problemu empatije, v katerem je Edith Stein na podlagi Husserlove fenomenološke metode raziskala, kako je mogoče zaznavati tuj subjekt in njegovo doživljanje, saj je to pogoj za konstitucijo objektivnega sveta. V prvem delu Edith Stein pokaže, da so nam doživljaji drugih dani ter trdi, da jih lahko zaobjamemo z opisovanjem dejev empatije. V drugem delu utemelji, da je posameznik psiho-fizična enota, ki sebe in druge dojema v refleksivni empatiji, v tretjem pa z opisovanjem posameznika kot enote duha in duše utemelji, kako so drugi pomembni pri izgradnji lastne samopodobe. V zadnjem delu diplomske smo sintetizirali misel Edmunda Husserla in Edith Stein na področju intersubjektivnost in empatije ter ugotovili, da se dopolnjujeta – v empatični zaznavi ostaja drugi bistveno drugi in tako pomemben so – gradnik naše lastne samopodobe.
Ključne besede: Intencionalnost, transcendentalna redukcija, epoche, ego, jaz, drugi, intersubjektivnost, empatija, objektivnost, fizično telo, živo telo.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 2650; Prenosov: 188
Celotno besedilo (939,17 KB)

Opis: Opravljena analiza preteklih domačih in tujih empiričnih raziskav iz različnih držav in časovnih obdobjih je pokazala, da med domačimi in tujimi avtorji (Koletnik, 2007; Ahlawat in Lowe, 2004; Žnidar, 2009; James, 2003; Martin in Lavine, 2000; Sharma in Subramaniam, 2005; Alzeban in Gwilliam, 2010; Gramling in Vadervelde, 2006) s področja neodvisnosti in objektivnosti notranjih revizorjev prevladuje mnenje, da zaposleni notranji revizorji težje zagotavljajo samostojnost, neodvisnost, nepristranskost ter objektivnost kot zunanji izvajalci notranjega revidiranja, saj je zaposlenemu notranjemu revizorju težko zagotavljati resnično neodvisnost (James, 2003). Medtem pa nekateri avtorji (Cameran, Marra in Pettinicchio, 2013; Dickins in O´Reilly, 2009; Selim in Yiannakas, 2000) opozarjajo prav na nasprotno, in sicer, da je neodvisnost in kakovost notranje revizije lahko resno ogrožena tudi z zunanjim izvajanjem notranje revizije. Ugotavljamo, da so raziskave na tem področju omejene na nekaj študij, rezultati pa mešani.
Ključne besede: Notranja revizija, državni notranji revizor, neodvisnost, osebna nepristranskost, objektivnost, samostojnost, vpliv, mednarodni standardi notranjega revidiranja, kodeks strokovnih načel in kodeks poklicno etičnih načel, kakovost, različne oblike organiziranosti notranje revizije, lastna služba, skupna notranjerevizijska služba, zunanji izvajalec, slovenske občine, Skupnost občin Slovenije
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 1753; Prenosov: 210
Celotno besedilo (1,88 MB)

Opis: Vsako besedilo je produkt zavestne in namerne govorne dejavnosti sporočevalca. Je dejavnik sporazumevanja in je smiselno, razumljivo, sovisno, popolnjeno jezikovno sporočilo (Unuk, 2006). Znanstvena besedila so širšemu krogu bralcev najmanj »priljubljena« vrsta besedil, saj so namenjena bralcem določene stroke. Taka besedila so zanimiva in obenem težka za raziskovanje, vendar še niso bila natančneje analizirana. Gradivo proučevanja je šest znanstvenih besedil različnih strok ...
Ključne besede: besedilo, inkohezija, enumerativnost besedila, komutativnost besedilnih komponent, aktualnost, objektivnost, znanstveno besedilo, forma članka znanstvenega besedila, fonetična sredstva, stavčna struktura, mikrokompozicija, oblikoslovje.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2010; Ogledov: 4970; Prenosov: 472
Celotno besedilo (811,45 KB)

Opis: S pomočjo odgovorov, pridobljenih od izbranih športnih novinarjev, smo podkrepili oziroma ovrgli naša predvidevanja o tem, katere so bistvene značilnosti športnega novinarja ter kakšne so razlike med njim in novinarjem z drugega področja. Novinar se mora v vsakem trenutku zavedati svojih dolžnosti, biti mora pravičen in odkrit do javnosti in do svojih virov informacij. Imeti mora občutek za pripravo kvalitetnega novinarskega proizvoda in hkrati upoštevati tudi pravila novinarskega Kodeksa. Izobrazba ima velik pomen, saj dokazuje, da se je novinar nekaj naučil in si torej pridobil določena znanja, ki jih potrebuje pri svojem delu. Analiza športnih poročil nam je dala odgovor na to, v kakšni meri novinarji uporabljajo pridobljena znanja in katerim športom posvečajo določeni mediji največ pozornosti.
Ključne besede: Novinarstvo, šport, športni novinar, novinarska etika, viri informacij, javnost, objektivnost
Objavljeno v DKUM: 18.06.2009; Ogledov: 12762; Prenosov: 397
Celotno besedilo (504,67 KB)