| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DRŽAVE ZA POŠKODBE VOJAKOV MED VOJAŠKO VADBO
Jon Polanec, 2012, diplomsko delo

Opis: Avtor se v diplomskem delu ukvarja z vprašanji v katerih primerih in pod kakšnimi pogoji RS odškodninsko odgovarja za ravnanje vojakov in vojake same med vojaško vadbo. Ob tem izpostavlja kot osrednje vprašanje ali država v teh primerih odgovarja po načelu objektivne odgovornosti ali po načelu krivdne odgovornosti. S pomočjo sodne prakse ugotavlja, da oškodovanci večinoma svoj odškodninski zahtevek utemeljujejo na podlagi objektivne odgovornosti, vendar pa iz novejših sodnih odločb in pravnih mnenj Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izhaja, da sodniki pri opredelitvi pojma nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti uveljavljajo omejevalni pristop in s tem tudi omejeno uporabo pravil o objektivni odgovornosti. Upoštevajo namreč vse odločilne okoliščine konkretnega škodnega dogodka, pri tem pa imajo še posebej v vidu, da ima RS od leta 1998 poklicno vojsko, torej poklicne vojake, ki so bili sprejeti vanjo zaradi večjih fizičnih sposobnosti ter številnih predhodnih usposabljanj.
Ključne besede: odškodninska odgovornost, krivdna odgovornost, objektivna odgovornost, nevarna dejavnost, nevarna stvar.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1385; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (208,79 KB)

2.
RAZBREMENILNI RAZLOGI POSLOVNE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI
Mitja Robin, 2013, diplomsko delo

Opis: Institut razbremenilnih razlogov poslovne odškodninske odgovornosti je v slovenski pravni teoriji deležen številnih, precej različnih razlag. Določba 240. člena Obligacijskega zakonika (OZ) določa, da je dolžnik prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Na podlagi te določbe so različni avtorji opredelili poslovno odškodninsko odgovornost v slovenskem pravu tako za krivdno oz. subjektivno kot za objektivno odgovornost. Avtorji, ki se zavzemajo za koncepcijo krivdne odgovornosti, to utemeljujejo z dejstvom, da zakon ne določa, da bi se dolžnik lahko razbremenil zgolj zaradi zunanjih okoliščin, tako kot je določeno pri razbremenitvi objektivne odgovornosti, temveč lahko pridejo v poštev tudi notranje okoliščine. Bistveno je obvladovanje okoliščin, ki lahko preprečijo pravilno izpolnitev pogodbe in ne njihov izvor. Se pa mnenja posameznih avtorjev razlikujejo po načinu presoje ravnanja dolžnika glede obvladovanja škodljivih okoliščin. Nekateri menijo, da mora dolžnik ravnati kot dober gospodar, kar pomeni z ustrezno skrbnostjo, ki se presoja po abstraktnih merilih, medtem ko drugi izhajajo iz zmožnosti in prizadevanj konkretnega zavezanca, in ne po abstraktnem merilu. Novejša teorija se sicer bolj nagiba k objektivni odgovornosti, utemeljeno na razmejitvi med notranjimi in zunanjimi tveganji (riziki). Notranja tveganja so tista, ki izvirajo iz notranje sfere dolžnika in jih ta lahko obvladuje oziroma jih mora obvladati, zunanja tveganja pa so tista, ki so zunaj sfere pravnega subjekta in jih ta ne more oziroma jih ni dolžan obvladati. Dolžnik se lahko razbremeni poslovne odškodninske odgovornosti le zaradi razlogov, ki so zunaj njegove sfere, medtem ko za vzroke iz notranje sfere odgovarja, tudi če jih ne more vedno preprečiti. Pregled novejše sodne prakse je pokazal, da takšni razlagi (vsaj glede profesionalnih oseb) sledijo tudi sodišča. Diplomsko delo zaključujem s sklepom da je opredelitev poslovne odškodninske odgovornosti bodisi kot subjektivne bodisi kot objektivne pretežno irelevantna, zaradi očitnega razlikovanja od določb OZ, na katerih se sicer utemeljujeta subjektivna in objektivna (neposlovna) odškodninska odgovornost, in tudi zaradi tega, ker bo končni rezultat v večini primerov enak ne glede na koncepcijo. Teoretično sicer lahko dolžnika razbremenijo odgovornosti tudi okoliščine iz notranje sfere, toda v takem primeru bo razbremenitev odgovornosti precej težja. Za profesionalne osebe domala nemogoča. Zakon kot odločilno dejstvo ne navaja izvora škodljivih okoliščin ampak dolžnikovo obvladovanje teh okoliščin (preprečiti, odvrniti, izogniti). Menim, da moramo dolžnikovo aktivno ravnanje glede obvladovanja presojati po abstraktnih merilih – standardu dobrega gospodarja za laike in standardu dobrega strokovnjaka za profesionalne osebe. Od slednjih se zahteva večja skrbnost ravnanja kot od laikov, zato bo že sicer težka razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti, v njihovem primeru še otežena in dejansko nemogoča zaradi notranjih okoliščin. Ob takšni razlagi menim, da je nepomembna opredelitev poslovne odškodninske odgovornosti kot subjektivne ali objektivne.
Ključne besede: poslovna odškodninska odgovornost, razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti, ekskulpacija, kršitev pogodbe, subjektivna odgovornost, objektivna odgovornost
Objavljeno: 13.09.2013; Ogledov: 1984; Prenosov: 438
.pdf Celotno besedilo (744,47 KB)

3.
UPORABA STANDARDA SKRBNOSTI DOBREGA STROKOVNJAKA V SODNI PRAKSI
Anton Pori, 2013, diplomsko delo

Opis: Standard skrbnosti se uporablja za presojo ravnanj določenega udeleženca obligacijskega razmerja. Vedno se uporabi tedaj, kadar ravnanje udeležencev v obligacijskem razmerju ni posebej določeno z med njimi veljavno pogodbo ali pa ni posebej določeno s pravnimi pravili. Obligacijski zakonik pa razlikuje med dvema različnima standardoma skrbnosti kot sta urejena v 6. členu tega zakona. To sta standard skrbnosti dobrega gospodarja oziroma gospodarstvenika ter standard skrbnosti dobrega strokovnjaka. Kateri standard se bo uporabil je odvisno od tega, ali se presoja ravnanje udeleženca, ki izpolnjuje obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ali pa ta obveznost ni v zvezi z njegovo poklicno dejavnostjo. Kot pravi sam zakon v drugem odstavku 6. člena je standard skrbnosti dobrega strokovnjaka strožji, saj se ravnanje udeleženca pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti presoja po pravilih stroke in običajih. V tem diplomskem delu sem podrobneje razdelal standard skrbnosti dobrega strokovnjaka. Ugotavljal sem kateri udeleženci morajo ravnati v skladu s tem standardom, pomen pravil stroke ter običajev pri presojanju ravnanja udeleženca iz njegove poklicne dejavnosti in na podlagi že uveljavljene teorije in sodne prakse podrobneje preučil pomen standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka ter njegovo uporabo.
Ključne besede: skrbnost, skrbnost dobrega strokovnjaka, pravila stroke, običaji, profesionalna oseba, subjektivna odškodninska odgovornost, objektivna odškodninska odgovornost, poslovna odškodninska odgovornost
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 5863; Prenosov: 1038
.pdf Celotno besedilo (258,82 KB)

4.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ZARADI UGRIZA PSA
Jasmina Vaupotič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na analizi odškodninske odgovornosti, do katere pride zaradi ugriza psa. Lastniki psov za ugriz psa odgovarjajo bodisi objektivno bodisi subjektivno. Odgovornost imetnika živali je v Obligacijskem zakoniku opredeljena v 158. členu. Objektivno odgovarja imetnik živali ne glede na krivdo, in sicer takrat, kadar se njegov pes šteje za nevarno žival. Za škodo, ki jo povzroči pes kot domača žival, pa zakon predpisuje subjektivno odgovornost. Imetnik psa se odgovornosti lahko razbremeni, če dokaže, da je poskrbel za ustrezen nadzor in varstvo nad psom. V diplomskem delu so raziskane možnosti in situacije v katerih so ugrizi psov najpogostejši. Ugotovitve so podkrepljene s primeri iz sodne prakse. Prav zaradi boljše preglednosti je v diplomski nalogi predstavljena tabela, v kateri je zbrana sodna praksa o ugrizu psa od leta 1995 naprej. Sodna praksa je bila preučena v različnih zgodovinskih obdobjih po različnih pravnih virih, in sicer na podlagi Občega državljanskega zakonika, Zakona o obligacijskih razmerjih in trenutno veljavnega Obligacijskega zakonika. Ugotovljeno je bilo, da v primeru ugriza psa lastnika (poleg odškodninske odgovornosti) doletijo različne posledice. Ena pomembnejših posledic je ta, da se psa v primeru ugriza, vpiše v Centralni register psov, hkrati pa pridobi status nevarnega psa. KLJUČNE BESEDE: odškodninska odgovornost za ugriz psa, predpostavke odškodninske obveznosti, objektivna in subjektivna odškodninska odgovornost, imetnik psa, Centralni register psov, nevaren pes, posledice ugriza.
Ključne besede: Odškodninska odgovornost za ugriz psa, predpostavke odškodninske obveznosti, objektivna in subjektivna odškodninska odgovornost, imetnik psa, Centralni register psov, nevaren pes, posledice ugriza.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 2137; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (649,99 KB)

5.
ODGOVORNOST ZA ŠKODO, KI JO POVZROČI DOMAČA ŽIVAL S PREGLEDOM SODNE PRAKSE
Eva Kaštrun, 2016, diplomsko delo

Opis: Žival je v pravu stvar, zato ima na njej lahko fizična ali pravna oseba lastninsko pravico. To pa ne pomeni, da se žival lahko kar enači s predmetom, saj so živali vendarle posebej zaščiten objekt prava. Predvsem je pomembno razlikovati nenevarne živali od nevarnih, saj je za škodo, ki jo povzročijo nevarne živali predpisana strožja odgovornost od tiste, ki jo povzročijo nenevarne. Za presojo, ali je žival nevarna, so pomembne njene lastnosti. Za to presojo pa ni pomembno ali je žival divja, domača ali udomačena. Za škodo, ki jo povzroči domača žival drugemu, je odgovoren njen imetnik, oziroma tisti, kateremu je lastnik žival zaupal. Za imetnika kot osebo, ki je zavezana za povračilo škode, katero povzroči domača žival, gre šteti bodisi lastnika, drugega stvarno-pravnega upravičenca ali obligacijsko-pravnega upravičenca. Riziko naj torej poleg lastnika domače živali nosi tisti, ki žival dejansko ima. V nekaterih primerih pa se kot imetnika živali lahko obravnava tudi več oseb hkrati. Odškodninska obveznost je obveznost stranke, da poravna škodo, za katero je odgovorna. Odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival spada med posebne vrste oziroma oblike neposlovnih odškodninskih obveznosti. Katera pravila o odgovornosti imetnika živali se bodo v konkretnem primeru uporabila, je odvisno od lastnosti živali. Kolikor gre za nevarno domačo žival, je odgovornost imetnika objektivna. Tu prihajajo v poštev vse tiste določbe, ki se nanašajo na odgovornost za škodo od nevarne stvari. Kadar je domača žival tako nevarna, da ustreza pravnemu standardu nevarne živali, se imetnik svoje odgovornosti ne more rešiti s še tolikšno skrbnostjo. V vsakdanjem življenju se vprašanje odškodninske odgovornosti imetnika živali pogosteje pojavlja pri ugrizih psov, kjer velja enaka logika. Če je pes po naravi popadljiv ali je v takem stanju, da je jasno, da je bolj nevaren, potem se ga lahko obravnava kot nevarno žival in je torej odgovornost imetnika večja.
Ključne besede: domača žival, nenevarna žival, nevarna žival, imetnik, odškodninska odgovornost, subjektivna odgovornost, objektivna odgovornost, skrbnost, varstvo, nadzor
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 877; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (780,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici