Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu analiziramo reprezentacijo otrok v modnih oglasih na družbenem omrežju Instagram z vidika spolnih stereotipov in seksualizacije. V analizo je vključenih devet oglasnih fotografij treh podjetij, ki prodajajo otroška oblačila (Mia Belle Girls, Daisy Kids in Miral Kids Store). Uporabljen je družbenosemiotski pristop k večkodni analizi (Machin 2007; Kress 2009; Machin, Mayr 2012; Per Ledin, Machin 2018; Kress, van Leeuwen 2021), ki omogoča sistematično analizo vizualnih elementov. Za analizo je uporabljen 4-nivojski semiotski model: denotacija, konotacija, interakcija elementov, interpretacija kulturnega konteksta. Analiza je pokazala, da so deklice na vseh fotografijah upodobljene generično, kot tip otroške manekenke. Na denotativni ravni se ponavljajo podobe deklic, posnetih v srednjem planu, v oprijetih oblačilih, ki poudarjajo telesno obliko. Njihovi obrazi so naličeni in osvetljeni, pričeske urejene, značilne so drže telesa z eno nogo ali kolenom, nagnjenim rahlo naprej. Na konotativni ravni drže telesa, seksualizirana oblačila, barve (npr. rdeča), stopnja barvne nasičenosti (nasičene barve), naličen obraz, kretnje rok (npr. konice prstov v pramenih las) in (zapeljiv) pogled, usmerjen neposredno v gledalstvo, vzpostavljajo konotacije feminine lepote, zapeljivosti in seksualnosti. Interakcije telesne drže, kretenj, pogleda, barv, oblačil in modnih dodatkov ustvarjajo podobo adultificirane deklice, ki posnema podobe odraslih žensk. Interpretacija kulturnega konteksta kaže, da so deklice reprezentirane seksualizirano. Seksualizirana podoba deklice krepi stereotip privlačne, a dostopne ženskosti, ki obstaja predvsem v odnosu do t. i. moškega pogleda, obenem pa v otroško telo vpisuje normative femininega videza, s čimer se zabrisuje meja med otroškim in odraslim. Modna podjetja uporabljajo deklice za promocijo modnih izdelkov, s tem pa njihova telesa v najzgodnejši dobi izpostavljajo seksualni objektifikaciji, kar lahko vodi v normalizacijo seksualiziranih podob otrok. Reprezentacija spolno zaznamovanih otroških teles v (spletnih) modnih oglasih otroke izpostavlja seksualiziranim podobam, obenem pa vpliva na dojemanje spola v performativnih okvirih.
Ključne besede: družbeni mediji, Instagram, objektifikacija, adultifikacija, družbenosemiotski pristop k večkodni analizi
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (6,79 MB)