| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 83
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba ljubkovalne igrače pri počitku v vrtcu : diplomsko delo
Lina Gornik, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo in pomen ljubkovalne igrače v vrtcu pri počitku. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako ljubkovalne igrače vplivajo na otroke pri počitku v vrtcu, kdaj otroci po njih posegajo, kako na njih vplivajo in ali se pojavljajo razlike v uporabi le-teh glede na spol in starost otrok. V teoretičnem delu smo opredelili navezanost kot močno vez, ki se vzpostavi med otrokom in njegovimi starši in poteka v štirih fazah. Opisali smo, kakšen pomen imajo za otroke ljubkovalne igrače, ki največkrat nastopijo kot prehodni objekt, ki je otrokom v pomoč in tolažbo, kadar se znajdejo v novih ali stresnih situacijah. V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom, ki je razdeljen na dva dela, zbirali odgovore vzgojiteljev iz vrtcev. V prvem delu anketnega vprašalnika nas je zanimalo, kako pomembne se zdijo ljubkovalne igrače vzgojiteljem, ali jih otroci pogosto prinašajo v vrtec in uporabljajo pri počitku in ali jim ljubkovalna igrača pomaga pri počitku. Drugi del anketnega vprašalnika vsebuje ocenjevalno lestvico, ki vsebuje postavke, ki se nanašajo na vzorce navezanosti: varnost, upiranje in izogibanje. Z ocenjevalno lestvico smo ugotavljali, ali otroci izražajo do ljubkovalne igrače enake vzorce navezanosti, kot jih poznamo iz literature. Ugotovili smo, da pogostost uporabe ljubkovalne igrače pri počitku ni povezana s spolom otrok in da ljubkovalne igrače otrokom pomagajo k občutju varnosti in umiritvi pri počitku v vrtcu.
Ključne besede: ljubkovalne igrače, predšolski otroci, počitek, navezanost, prehodni objekt
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 151; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1022,82 KB)

2.
Energijska prenova večstanovanjskega objekta na Koroški cesti : magistrsko delo
Klavdija Krajnc, 2022, magistrsko delo

Opis: Dandanes postaja prenova stanovanjskega fonda v Sloveniji vedno bolj pomembna tema. Imamo namreč velik delež stavb, ki so bile zgrajene v času med 70. in 90. letom in so sedaj energijsko potratne. Zato se poraja vprašanje, kako narediti takšno stavbo čimbolj energijsko učinkovito. V magistrskem delu smo se osredotočili na trenutno veljavno zakonodajo v Sloveniji ter na zasnove energijsko učinkovite stavbe. Na podlagi tega smo naredili analizo obstoječe starejše stanovanjske stavbe. Pri tem smo si pomagali s programom PHPP – namenjen je pasivni gradnji. Tako smo ugotovili, kaj so najprimernejši ukrepi obnove, da postane stavba energijsko učinkovita. S pomočjo programa smo izvedli tudi prenovo obstoječe stanovanjske stavbe.
Ključne besede: energijska učinkovitost stavb, večstanovanjski objekt, raba energije, prenova stavb
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 268; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (11,05 MB)

3.
Jeklen poslovni objekt z industrijsko halo 28 x 90 m : magistrsko delo
Anzhelika Serafimoska, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je izvedba statične in potresne analize ter dimenzioniranje štirietažnega poslovnega objekta z industrijsko jekleno halo. Poslovni objekt je ločen in dilatiran od hale. Dimenzije tlorisa poslovnega objekta so 28 x 24 m in 28 x 66 m za industrijsko halo. Medetažne plošče poslovnega objekta so iz prefabriciranih prednapetih armirano betonskih votlih plošč; višina etaž znaša 4 m. Izbrana lokacija za analizo obtežbe vetra, snega ter potresa je Maribor. Za celotno računsko analizo ter modeliranje konstrukcije je uporabljen programski paket Scia Engineer in program Idea Statica za dimenzioniranje spojev. Na podlagi evropskega standarda Evrokod so dimenzionirani vsi glavni in sekundarni elementi.
Ključne besede: gradbeništvo, jeklene konstrukcije, statična analiza, potresna analiza, poslovni objekt, industrijska hala
Objavljeno v DKUM: 20.05.2022; Ogledov: 301; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (9,26 MB)

4.
Pravica graditi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (legalizacije) : magistrsko delo
Nik Fanedl, 2021, magistrsko delo

Opis: Pravica graditi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in v postopkih legalizacije je urejena enako, bistvena razlika v veljavni ureditvi je le v primeru legalizacije objekta daljšega obstoja, kjer se ne preverja pravice graditi za gradnjo priključkov na javno infrastrukturo. Do sprejetja Gradbenega zakona na področju legalizacije ni bilo nikakršnega razvoja, zato se tudi pravica graditi v okviru postopkov legalizacije ni mogla razvijati. Z razvojem institutov legalizacije se bo razvijala tudi pravica graditi, vendar počasneje, ker nadaljnji razvoj pomeni omejevanje lastninske pravice. Dejstvo je, da so nelegalne gradnje v Sloveniji pogoste, razlog za mnoge je tudi nemožost izkazati pravico graditi, predvsem za gradnjo priključkov na javno infrastrukturo. Zaradi navedenega je potrebno tako pri razvoju legalizacije kot pri razvoju pravice graditi tehtati med statusom legalnih in nelegalnih objektov ter med zasebnim interesom čim manjših posegov in motenj na zemljiščih (lastnini) ter javnim interesom širjenja komunalne infrastrukture ter zaračunavanja dajatev. Pri tem bo potrebno paziti, da se ne bo bolj izplačalo graditi brez gradbenega dovoljenja in da se bo kršitve ustrezno sankcioniralo. Del razvoja obeh institutov ter celotne področne zakonodaje pa mora predstavljati tudi opismenjevanje prebivalstva z vidika namena in pomena gradbene ter prostorske zakonodaje.
Ključne besede: lastninska pravica, služnost, dokazilo o pravici graditi, nelegalna gradnja, objekt daljšega obstoja, soglasje solastnikov, priključki na javno infrastrukturo
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 564; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
Funkcionalnost programskega jezika Java iz vidika uporabniških izkušenj
Sara Vidovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Funkcionalnost programskega jezika Java bi lahko opredelili na več načinov, ki so podkrepljeni z mnogimi uporabniškimi izkušnjami. Zagotovo pa je potrebno pričeti pri samem začetku Jave in tesni povezanosti tega jezika z objektno usmerjenostjo. V to delo so zato zajeti začetki in definicije koncepta »objekt« ter objektne usmerjenosti, predstavljen je tudi glavni temelj vseh objektno usmerjenih jezikov – programski jezik Simula. Magistrsko delo je namenjeno spoznavanju programskega jezika Java in njegove funkcionalnosti. Spoznamo vzrok za nastanek obravnavanega jezika, ki obstaja med drugim tudi v prenosljivosti določenega programa. Magistrsko delo cilja predvsem na funkcionalnost Jave na različnih področjih. Ta zajemajo med drugim poslovno inteligenco, umetno inteligenco, spletne rešitve in Android platformo. Cilj naloge je določiti tisti problem in tisto prednost programskega jezika Java, ki bosta z vidika teorije kot tudi z vidika empiričnega dela najbolj izstopala. Kmalu spoznamo, da uporabniki kot problem Jave predstavljajo svoje pogoste težave pri razvijanju Android aplikacij. Ugotovimo še, da je razlog za nastanek tega jezika v bistvu tudi ključna prednost v očeh mnogih razvijalcev in inženirjev.
Ključne besede: objekt, Java, objektna usmerjenost, programiranje, uporabniška izkušnja
Objavljeno v DKUM: 13.04.2021; Ogledov: 571; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

6.
Daljinski nadzor in avtonomno vodenje zaporničnega objekta na razbremenilnem kanalu ledava 1. : diplomsko delo
Grega Cigut, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava daljinski nadzor in avtonomno vodenje zaporničnega objekta na razbremenilnem kanalu Ledava 1. Pomemben faktor odločitve za zagotovitev popolnoma avtonomnega delovanja objekta in vključitev le-tega v nadzorni sistem in zagotovitev oddaljenega upravljanja in vodenja so vremenske ujme. Zapornični objekt opravlja svojo funkcijo takrat, kadar nastopijo skoraj nemogoči pogoji za delo. Zato je bistveno zagotoviti več nivojski način delovanja. Zapornični objekt je načrtovan v programskem okolju SoMachine. Algoritem se izvaja na PLC Schneider Electric TM241CE24R, SCADA pa je izvedena v okolju Proficy iFIX ++podjetja GE Digital.
Ključne besede: Zapornični objekt, programirljivi logični krmilnik – PLC, SCADA sistem, centralno nadzorni sistem, avtonomno vodenje, daljinsko vodenje.
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 738; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (5,52 MB)

7.
Zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje
Blaž Fuks, 2020, magistrsko delo

Opis: Zemljiškoknjižno pravo, ki je pomemben del nepremičninskega prava, je sistem norm, ki med drugim ureja tudi zemljiško knjigo. Ta je javna knjiga, v katero se vpisujejo in javno objavljajo pravna dejstva v zvezi z nepremičninami in podatki o pravicah na nepremičninah. Ločimo glavne in pomožne vpise v zemljiško knjigo. Zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje je vrsta glavnega vpisa, s katero se v zemljiško knjigo vpiše pravno dejstvo, ki je pomembno za pravni promet z nepremičnino. Do njenega vpisa pride po tem, ko pristojni gradbeni inšpektor izda odločbo, ki vsebuje tudi inšpekcijski ukrep v povezavi z nedovoljenim objektom. Torej gre za nelegalen, neskladen ali nevaren objekt. Inšpekcijski ukrep in posebne prepovedi iz 93. člena Gradbenega zakona se, kot že omenjeno, zaznamujejo na podlagi odločbe inšpekcijskega organa v javno korist. S tem pride tudi do ustanovitve pravice do prepovedi razpolaganja. Obravnavana zaznamba predstavlja oviro za tiste vpise v zemljiško knjigo, ki temeljijo na razpolagalnem pravnem poslu lastnika o ustanovitvi izvedene stvarne pravice ali o prenosu lastninske pravice, ne predstavlja pa ovire za tiste vpise, katerih temelj ne predstavlja razpolagalni pravni posel lastnika. Ob tem se postavi vprašanje učinka te zaznambe v primeru prisilne prodaje nedovoljenega objekta v stečajnem postopku. Ker pri prisilni prodaji nedovoljenega objekta v postopku stečaja lastnik takšnega objekta nima namena razpolagati z zadevno nepremičnino, posledično ne gre za pravni promet in tudi zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje ne predstavlja ovire za samo prisilno prodajo in kasneje vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist novega pridobitelja.
Ključne besede: Zemljiškoknjižno pravo, učinki zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, nedovoljen objekt, gradbeno dovoljenje, inšpekcijski ukrep v zvezi z nedovoljenim objektom, prisilna prodaja nedovoljenega objekta v stečajnem postopku
Objavljeno v DKUM: 16.09.2020; Ogledov: 1947; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
Stadion pod Pohorjem
Gregor Tollazzi, 2020, magistrsko delo

Opis: Modernizacija in tehnološki napredek so stadione precej spremenili. V širokem spektru nogometnih stadionov najdemo veliko dobrih, veliko pa tudi banalnih in v najslabšem primeru nehumanih. Čeprav je nogomet najbolj priljubljen šport na svetu in se nogometni stadioni še vedno polnijo, se poraja vprašanje, ali je to še vedno njihov primarni namen. Nemalokrat izgledajo kot tujek v prostoru, ki je rezultat slabe umestitve, neupoštevanja prvin estetskh kompozicij in funkcionalnih zahtev. V nalogi se osredotočamo na kulturno izhodišče kraja in okolice, osnovne arhitekturne elemente in kolektivno podzavest ljudi, kar skozi skrbno načrtovanje združimo in skušamo doseči raven objekta, ki v ljudeh vzbudi arhetipe, povečuje in vzpodbuja čutnost in odnos do objekta, ter poskrbi za boljše doživetje obiskovanja nogometnih tekem. V iskanju koncepta, ki bi objekt in prostor opolnomočil že ob izgradnji in bi kljub sodobni zasnovi bil uglašen z okolico.
Ključne besede: nogometni stadion, šprotni objekt, čutna arhitektura, arhetipi, trajnostna gradnja
Objavljeno v DKUM: 25.05.2020; Ogledov: 1124; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (180,94 MB)

9.
Na koga so navezani predšolski otroci?
Neli Anžel, 2019, diplomsko delo

Opis: Koncept objekta navezanosti ima v teoriji navezanosti poseben pomen. Objekt navezanosti ni samo bližnji partner, ampak je tudi oseba, h kateri se posameznik zateče, kadar potrebuje zaščito in podporo. Otrok se lahko naveže na vsako odraslo osebo, ki naklonjeno skrbi zanj. Več avtorjev (Ainsworth, 1991; Hazan in Shaver, 1994; Hazan in Zeifman, 1994; v Mikulincer in Shaver, 2007) omenja, da ima otrokov objekt navezanosti tri osrednje funkcije: otrok si želi njegove bližine, je varno izhodišče, ki otroku nudi varnost, ugodje, oporo in olajšanje, ter »varna baza«, ki otroku omogoča aktivacijo ostalih vedenjskih sistemov v varnem okolju. Poleg dolžine skupaj preživetega časa, ki ga otrok preživi z objektom navezanosti, na navezanost vpliva tudi kakovost njunega odnosa. Erzar in Kompan Erzar (2011) sta zapisala, da v odnosu navezanosti pride do ujemanja otrokove potrebe po varnosti ter zaščiti in sposobnosti staršev, da nudijo ustrezen odgovor na te potrebe. Navezovalno vedenje je najbolj očitno, kadar je otrok v stiski. Na koga so otroci v določenih situacijah (stres, tveganje, igra) navezani, sem raziskala s pomočjo intervjuja. Intervjuvala sem 50 otrok, starih od 4 do 6 let, in pridobila rezultate, s katerimi sem lahko potrdila vse tri hipoteze, ki sem jih oblikovala. Otroci so se v stresnih situacijah v večini odločili za mamo, saj je mama tista, ki je vedno tam, ko jo otrok potrebuje. Na vprašanja, ki so se nanašala na določeno tvegano situacijo, pa so v večini izbrali očeta, saj je on tisti, ki je otrokom vzor in avtoriteta ter se ničesar ne »boji«, je pogumen in se z njim počutijo varne. Za igro so otroci, ki imajo sorojence, v večini izbrali prav njih, tisti brez sorojencev pa sovrstnike, saj se lahko z njimi istovetijo. Redki so za igro izbrali domačo žival.
Ključne besede: psihološka raziskovanja, predšolski otrok, navezanost, objekt navezanosti, intervju
Objavljeno v DKUM: 30.08.2019; Ogledov: 802; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

10.
Pristopna kontrola kot mehanizem zagotavljanja varnosti koprskega pristanišča : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Marija Kulezić, 2019, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu je predstavljen pomen pristopne kontrole kot mehanizem zagotavljanja varnosti v specifičnem okolju, kot je koprsko pristanišče, prav tako tudi delovanje Centra za upravljanje z dovolilnicami v sklopu Področja pristaniške varnosti Luke Koper, d. d. Zaključno delo smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretični ter empirični del. V teoretičnem delu smo obravnavali temeljne pojme, koprsko pristanišče smo opredelili kot objekt kritične infrastrukture, se spoznali z Luko Koper, d. d., z delovanjem Področja pristaniške varnosti, Centra za upravljanje z dovolilnicami. Predstavili smo izdajo dovolilnic, ki predstavlja ključni segment v zagotavljanju varnosti koprskega pristanišča, saj se nam lahko že ob pridobitvi dokumentacije »prižge rdeči alarm« in zaznamo morebitno varnostno tveganje. Spoznali pa smo tudi učinkovitost uporabe pristopne kontrole na varovanem območju. Zaključno delo predstavlja skupek teoretičnega in praktičnega znanja, ki sem ga pridobivala skozi praktično delo, v zadnjem letu pa kot samostojni referent za področje izdajanja dovolilnic. V empiričnem delu smo uporabili metodo strukturiranega intervjuja ter izvedli informativne razgovore s kompetentnimi osebami, ki delujejo na tovrstnem področju. Intervjuvanci so bili naključno izbrani, saj smo s tem pridobili več pogledov na pomen pristopne kontrole kot mehanizma zagotavljanja varnosti koprskega pristanišča. Ugotovili smo, da je pristopna kontrola eden ključnih elementov za zagotavljanje varnosti koprskega pristanišča, saj bi brez sistema kontrole pristopa, zagotavljanje varnosti na tako kompleksnem območju ter s takšno fluktuacijo ljudi, kot je koprsko pristanišče, bilo zelo ovirano in težko izvedljivo.
Ključne besede: diplomske naloge, Luka Koper, pristopna kontrola, objekt kritične infrastrukture, dovolilnice
Objavljeno v DKUM: 28.08.2019; Ogledov: 856; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (839,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici