| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POTOVANJA VLADARJEV ČEZ SLOVENSKO OZEMLJE V 17. IN 18. STOLETJU
Nina Krajcer, 2009, diplomsko delo

Opis: Popotniki — »turisti« so v 17. in 18. stoletju še zelo redki. Večina potujočih je na pot šla z resnejšimi cilji in ne zgolj iz zabave. Kot koristna in prijetna hkrati lahko označimo potovanja plemičev, kadar so obiskovali svoja posestva, šli na obiske ali na »študijska potovanja« po Evropi ter potovanja študentov in vojakov, ki so bili sinonim brezciljnih potnikov. Ob omenjenih skupinah potujočih so se na slovenskem ozemlju pojavljali tudi sprevodi evropsko pomembnih političnih osebnosti tistega časa. Najpogostejši razlogi za vladarske obiske so bili v prometno-tranzitni vlogi slovenskega ozemlja, predvsem v smeri proti Dunaju in Italiji, v ostalih primerih pa je šlo za »službena potovanja«: sprejem dednega poklona deželnih stanov ali obhodi lastnih posesti oziroma dežel. Iz podatkov, nastalih na podlagi arhivskih virov, dnevnikov ter poročanj takratnih časopisov in kronik izvemo, da so prebivalci slovenskega ozemlja imeli čast prisostvovati kar nekaj obiskom visokih gostov; čez slovensko ozemlje so namreč potovali cesarji Leopold I., Karel VI., Jožef II. ter Leopold II., vladarica Marija Terezija, neapeljski kralj Ferdinand VI. in papež Pij VI.
Ključne besede: potovalna kultura, popotniki, ceste, dedna poklonitev, vladarski obiski, potovanja vladarjev
Objavljeno: 07.01.2010; Ogledov: 1752; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (4,58 MB)

2.
HIŠNI OBISK PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI NEDONOŠENČKU
Zvezdana Kupnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Patronažna zdravstvena nega je specialno področje zdravstvene nege, ki se ukvarja s posameznikom, družino in lokalno skupnostjo v vseh oblikah zdravja in bolezni. Nosilka patronažne zdravstvene nege je patronažna medicinska sestra. Odnos, ki ga vzpostavi patronažna medicinska sestra z družino, je ključnega pomena pri izvajanju aktivnosti zdravstvene nege. Namen je ugotoviti življenjski slog družine z nedonošenim otrokom ter predstaviti vlogo patronažne medicinske sestre pri delu z družino. Hkrati želimo prikazati kakovost življenja nedonošenčka v domačem okolju. Diplomska naloga je omejena na študijo primera ene družine z nedonošenim otrokom. Uporabili smo metode preučevanja, intervjuja, opazovanja in analize. Temeljna metoda dela patronažne medicinske sestre je hišni obisk, kjer poleg negovalnih intervencij izvaja tudi zdravstveno vzgojno delo, s katerim pri posamezniku razvija sposobnost za ohranjanje in krepitev zdravja. V diplomski nalogi smo predstavili navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Spoznali smo vlogo patronažne medicinske sestre pri zdravstveno vzgojnem delu z družino ter pri delu z nedonošenčkom. Ugotovili smo da je v skrb za nedonošenčka poleg mame vključena širša družina. Nedonošenčki so otroci, ki v mnogih temeljnih življenjskih aktivnostih potrebujejo posebno pozornost patronažne medicinske sestre. Zdravstvena nega prezgodaj rojenih otrok je zelo zahtevna in kompleksna, zahteva veliko znanja in spretnosti.
Ključne besede: primarno zdravstveno varstvo, patronažno varstvo, patronažni obiski, nedonošenček, družina.
Objavljeno: 28.06.2010; Ogledov: 2281; Prenosov: 483
.pdf Celotno besedilo (6,51 MB)

3.
Družina zapornika : diplomsko delo
Monika Slanc, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: penologija, zapori, kazenske sankcije, zaporniki, obsojenci, družina, obiski, postpenalna pomoč, diplomske naloge
Objavljeno: 23.07.2010; Ogledov: 2110; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (434,22 KB)

4.
MESTNA OBČINA MARIBORSKA 1919-1921
Mojca Zadravec, 2010, diplomsko delo

Opis: Maribor je pred prvo svetovno vojno veljal za nemško postojanko, a razplet prve svetovne vojne je karte premešal. Po prevratni dobi je mariborska občina prešla v slovenske roke. Razpust je določila Narodna vlada Slovenije. To je bilo določeno že 18. decembra 1918, dejansko izvedeno pa šele 2. januarja 1919. Na ta dan se je od svoje sedemnajstletne vladavine poslovil nemški župan Schmiderer. Občinske posle v vlogi vladnega komisarja pa je prevzel dr. Vilko Pfeifer. V pomoč pri »županovanju« mu je bil imenovan sosvet. Že ob prevzemu mestne občine so se pojavile številne težave. Največji problem je Mariboru pomenilo pomanjkanje hrane, stanovanj, premoga in elektrike. O novih načrtih in namerah se na glas ni veliko govorilo. A vodilo je bilo eno in edino — Maribor čim hitreje preoblikovati v slovenskem duhu. Očitki, ki so leteli na nezadovoljstvo z vladavino dr. Pfeiferja, so postali del vroče in žgoče politične razprave. Užaljeni dr. Vilko Pfeifer je moral odstopiti z mesta vladnega komisarja. Marca leta 1920 ga je zamenjal dr. Josip Leskovar. V tem času je v mestu že opazna vedno večja politična razdrobljenost. V volilnem letu 1921 mesto vladnega komisarja prevzame še zadnji vladni komisar. To je bil Ivan Poljanec, pod njegovo vladavino se ne dogodi nič pretresljivega. Vse oči so bile namreč že nestrpno uprte v april in v prve občinske volitve. Na teh je zmaga pripadla Viktorju Grčarju. A Maribor ni imel lepe popotnice za prihodnost. Številne pristojnosti, ki jih je mesto nekoč že imelo, so se sedaj prenesle na Okrajno glavarstvo. Vedno glasnejše je postajalo vprašanje razdelitve Slovenije na dve oblasti. V letu 1921 moram izpostaviti še popis prebivalstva, ki nam oriše mesto v slovenskem duhu.
Ključne besede: Maribor 1919–1921, slovenska občinska uprava, razmerje Slovenci : Nemci, sosvet, vladni komisar, Vilko Pfeifer, Josip Leskovar, Ivan Poljanec, mirovna konferenca v Parizu, občinske volitve 1921, Viktor Grčar, občinski svet, popis prebivalstva 1921, mariborska mestna podjetja, ulična imena v letu 1919, obiski, proslave, žalovanja.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2607; Prenosov: 470
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

5.
PRAVICA ZAPORNIKOV DO DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA
Klara Tršan, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena problematika prestajanja kazni zapora z vidika zapornikov, njihovih partnerjev, otrok in ostalih družinskih članov. Poudarek je na pravici do družine. Tekom pisanja diplomske naloge sem pojem oz. obseg pravice do družine razširjala. Tako sem poleg pravice do stikov z družino, ki jo obsojenci že imajo, in jih uresničujejo preko obiskov, telefonskih pogovorov in prostih izhodov, v to naslovno pravico zajela tudi željo po družini, po otroku. V diplomski nalogi sem najprej predstavila kazen zapora in namen tovrstne kazni, nato pravice zapornikov in pravne akti, ki jih urejajo. Izpostavila pa sem predvsem obsojenke in otroke, ki z njimi odraščajo v zaporu, prav tako družine, ki zunaj, pogosto v še večji stiskah, prestajajo »kazen«, ki je niso zagrešile. Te skupine ljudi sem izpostavila, ker premalokrat pomislimo, da kazen zapora vpliva tudi na njih oz. vpliva drugače, kot na moške zapornike, ki predstavljajo večinski del. Osredotočila sem se na zapornice v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig, saj je število ženskih obsojenk iz leta v leto višje, razmere v zavodu pa se ne spreminjajo.
Ključne besede: kazenski zavodi, izvrševanje kazni, obsojenke, družina in otroci, obiski zakoncev in družine, spolni stiki
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 560; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (858,19 KB)

6.
Vpliv projekta Evropska prestolnica kulture 2012 na turistični obisk v Mariboru
Uroš Horvat, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je predstavljen vpliv mednarodnega kulturnega projekta Evropska prestolnica kulture Maribor 2012 na turistični obisk v mestu. Avtor analizira predvsem podatke o stacionarnem turističnem obisku (število turistov in nočitev, izvor turistov po državah, povprečna dolžina bivanja turistov, sezonskost turističnega obiska) v letu 2012 ter jih primerja z leti pred izvedbo projekta in letom 2013. Kjer je to mogoče, uporabi tudi primerjavo s podatki v mestu Pecs na Madžarskem, ki je nosil naziv EPK v letu 2010. Projekt EPK Maribor 2012 je bil doslej največji in najbolj prepoznavni kulturni projekt v zgodovini Slovenije. Poleg direktnega vpliva na kulturno dejavnost in njen razvoj je imel velik vpliv tudi na promocijo Maribora, partnerskih mest in Slovenije na splošno. Imel je tudi pomembne pozitivne učinke na gospodarskem področju, saj so med drugimi v Maribora v letu 2012 zabeležili okoli 19 % več turistov in okoli 17 % več nočitev kot leto prej, povečan turistični obisk pa se je obdržal tudi v letu 2013.
Ključne besede: turizem, mestni turizem, turistični obiski, EPK, Maribor, Slovenija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 397; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (330,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici