Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je predstavljena problematika prestajanja kazni zapora z vidika zapornikov, njihovih partnerjev, otrok in ostalih družinskih članov. Poudarek je na pravici do družine. Tekom pisanja diplomske naloge sem pojem oz. obseg pravice do družine razširjala. Tako sem poleg pravice do stikov z družino, ki jo obsojenci že imajo, in jih uresničujejo preko obiskov, telefonskih pogovorov in prostih izhodov, v to naslovno pravico zajela tudi željo po družini, po otroku. V diplomski nalogi sem najprej predstavila kazen zapora in namen tovrstne kazni, nato pravice zapornikov in pravne akti, ki jih urejajo. Izpostavila pa sem predvsem obsojenke in otroke, ki z njimi odraščajo v zaporu, prav tako družine, ki zunaj, pogosto v še večji stiskah, prestajajo »kazen«, ki je niso zagrešile. Te skupine ljudi sem izpostavila, ker premalokrat pomislimo, da kazen zapora vpliva tudi na njih oz. vpliva drugače, kot na moške zapornike, ki predstavljajo večinski del. Osredotočila sem se na zapornice v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig, saj je število ženskih obsojenk iz leta v leto višje, razmere v zavodu pa se ne spreminjajo.
Ključne besede: kazenski zavodi, izvrševanje kazni, obsojenke, družina in otroci, obiski zakoncev in družine, spolni stiki
Objavljeno v DKUM: 16.05.2016; Ogledov: 1785; Prenosov: 288
Celotno besedilo (858,19 KB)

Opis: Maribor je pred prvo svetovno vojno veljal za nemško postojanko, a razplet prve svetovne vojne je karte premešal. Po prevratni dobi je mariborska občina prešla v slovenske roke. Razpust je določila Narodna vlada Slovenije. To je bilo določeno že 18. decembra 1918, dejansko izvedeno pa šele 2. januarja 1919. Na ta dan se je od svoje sedemnajstletne vladavine poslovil nemški župan Schmiderer. Občinske posle v vlogi vladnega komisarja pa je prevzel dr. Vilko Pfeifer. V pomoč pri »županovanju« mu je bil imenovan sosvet. Že ob prevzemu mestne občine so se pojavile številne težave. Največji problem je Mariboru pomenilo pomanjkanje hrane, stanovanj, premoga in elektrike. O novih načrtih in namerah se na glas ni veliko govorilo. A vodilo je bilo eno in edino — Maribor čim hitreje preoblikovati v slovenskem duhu. Očitki, ki so leteli na nezadovoljstvo z vladavino dr. Pfeiferja, so postali del vroče in žgoče politične razprave. Užaljeni dr. Vilko Pfeifer je moral odstopiti z mesta vladnega komisarja. Marca leta 1920 ga je zamenjal dr. Josip Leskovar. V tem času je v mestu že opazna vedno večja politična razdrobljenost. V volilnem letu 1921 mesto vladnega komisarja prevzame še zadnji vladni komisar. To je bil Ivan Poljanec, pod njegovo vladavino se ne dogodi nič pretresljivega. Vse oči so bile namreč že nestrpno uprte v april in v prve občinske volitve. Na teh je zmaga pripadla Viktorju Grčarju. A Maribor ni imel lepe popotnice za prihodnost. Številne pristojnosti, ki jih je mesto nekoč že imelo, so se sedaj prenesle na Okrajno glavarstvo. Vedno glasnejše je postajalo vprašanje razdelitve Slovenije na dve oblasti. V letu 1921 moram izpostaviti še popis prebivalstva, ki nam oriše mesto v slovenskem duhu.
Ključne besede: Maribor 1919–1921, slovenska občinska uprava, razmerje Slovenci : Nemci, sosvet, vladni komisar, Vilko Pfeifer, Josip Leskovar, Ivan Poljanec, mirovna konferenca v Parizu, občinske volitve 1921, Viktor Grčar, občinski svet, popis prebivalstva 1921, mariborska mestna podjetja, ulična imena v letu 1919, obiski, proslave, žalovanja.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2010; Ogledov: 3909; Prenosov: 670
Celotno besedilo (3,50 MB)

Opis: Patronažna zdravstvena nega je specialno področje zdravstvene nege, ki se ukvarja s posameznikom, družino in lokalno skupnostjo v vseh oblikah zdravja in bolezni. Nosilka patronažne zdravstvene nege je patronažna medicinska sestra. Odnos, ki ga vzpostavi patronažna medicinska sestra z družino, je ključnega pomena pri izvajanju aktivnosti zdravstvene nege. Namen je ugotoviti življenjski slog družine z nedonošenim otrokom ter predstaviti vlogo patronažne medicinske sestre pri delu z družino. Hkrati želimo prikazati kakovost življenja nedonošenčka v domačem okolju. Diplomska naloga je omejena na študijo primera ene družine z nedonošenim otrokom. Uporabili smo metode preučevanja, intervjuja, opazovanja in analize. Temeljna metoda dela patronažne medicinske sestre je hišni obisk, kjer poleg negovalnih intervencij izvaja tudi zdravstveno vzgojno delo, s katerim pri posamezniku razvija sposobnost za ohranjanje in krepitev zdravja. V diplomski nalogi smo predstavili navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Spoznali smo vlogo patronažne medicinske sestre pri zdravstveno vzgojnem delu z družino ter pri delu z nedonošenčkom. Ugotovili smo da je v skrb za nedonošenčka poleg mame vključena širša družina. Nedonošenčki so otroci, ki v mnogih temeljnih življenjskih aktivnostih potrebujejo posebno pozornost patronažne medicinske sestre. Zdravstvena nega prezgodaj rojenih otrok je zelo zahtevna in kompleksna, zahteva veliko znanja in spretnosti.
Ključne besede: primarno zdravstveno varstvo, patronažno varstvo, patronažni obiski, nedonošenček, družina.
Objavljeno v DKUM: 28.06.2010; Ogledov: 4049; Prenosov: 654
Celotno besedilo (6,51 MB)