| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zadovoljstvo porodnic z obiski
Amanda Drozg, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Poporodno obdobje je obdobje stresa in velikih sprememb, na katere se morata privaditi novopečena starša. Pomembno je, da novopečeni materi zagotovimo tiho in mirno okolje, kjer se lahko odpočije, ter ji nudimo čim več podpore in razumevanja. Obiski pozitivno vplivajo na počutje porodnice, še posebej, če ji partner nudi čustveno podporo in razumevanje. Čim pogostejši obiski partnerja so pomembni za dober partnerski odnos in povezovanje z otrokom, hkrati pa materi dajejo občutek zadovoljstva. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Merski instrument je bil anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 40 žensk, ki so matere. Rezultati: Ugotovili smo, da je 67,5 % anketiranih zadovoljnih z obiski v porodnišnici, 17,5 % nezadovoljnih in 15 % se jih ni opredelilo o zadovoljstvu z obiski. 32,5 % anketiranih se obiski ne zdijo moteči, 12,5 % anketiranih se ni opredelilo, ali so obiski moteči ali ne, 55 % anketiranih se obiski, predvsem pri drugih porodnicah v sobi, zdijo moteči. 90 % anketiranih meni, da je neprimerno, da politiki obiskujejo porodnice in novorojenčke ob novoletnih praznikih. Razprava in sklep: Čeprav je bilo z obiski v porodnišnici več žensk zadovoljnih kot nezadovoljnih, bi želeli, da bi bilo zadovoljstvo višje. Z odstranitvijo motečih faktorjev, ozaveščanjem ljudi o pomenu počitka in miru matere po porodu ter upoštevanjem hišnega reda obiskovalcev v porodnišnicah bomo delež zadovoljnih žensk lahko zvišali.
Ključne besede: poporodno obdobje, poporodna nega, obisk, porodnica, porodnišnica.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 639; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (676,41 KB)

2.
Pomen patronažnega varstva v skrbi za varnost otrok
Anita Legenič, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu potrebujejo veliko veščin in znanja o preventivnem poučevanju staršev o zagotavljaju varnosti otrok. Poškodbe otrok se lahko zgodijo kjer koli in prav tisti trenutek, ko to najmanj pričakujemo. Starši morajo poznati vsaj osnove preprečevanja poškodb. V zaključnem delu smo predstavili pomen patronažnega varstva v skrbi za varnost otrok. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je vseboval 35 vprašanj zaprtega tipa. Sodelovalo je 193 ženk in 5 moških, ki imajo vsaj enega otroka. Pridobljene rezultate smo statistično obdelali in jih predstavili opisno ter s tortnimi grafikoni. Ugotovili smo, da imajo starši veliko znanja o varnosti otrok v domačem okolju. Največ informacij in znanja so poiskali na spletnih straneh ali pri sorodnikih. Najmanj informacij pa so bili deležni s strani diplomirane medicinske sestre v patronažni dejavnosti. Ob preventivnem obisku večina staršev ni bila vključena v preverjanje varnosti doma za otroka, kljub temu imajo starši v hiši nameščene ustrezne preventivne zaščite za preprečevanje poškodb otroka. Delo diplomirane medicinske sestre v patronažni dejavnosti ob preventivnem obisku predstavlja ključni element do preprečevanja poškodb v domačem okolju, ki pripomore k boljšemu poznavanju možnih nevarnosti za otroka. Delo mora biti opravljeno pravilno in strokovno, z uporabo vseh razpoložljivih pripomočkov, na primer s seznamom za preverjanje varnosti doma.
Ključne besede: patronažna služba, varnost v hiši, poškodbe, znanje staršev, preventivni obisk
Objavljeno v DKUM: 30.08.2021; Ogledov: 764; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (631,79 KB)

3.
Vpliv nekaterih dejavnikov govornega razvoja na otroke, stare 3-4 leta
Špela Jereb, 2019, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Vpliv dejavnikov govornega razvoja v skupini otrok, starih 3 do 4 leta, avtorica najprej s pomočjo literature opisuje govorni razvoj, njegove stopnje ter podrobno opiše dejavnike govornega razvoja. Dejavniki, kot so spol, starost, izobrazba staršev in branje otroku imajo lahko velik vpliv na govorni razvoj, kar potrjujejo tudi številne raziskave, zato smo vpliv teh dejavnikov na otrokov govorni razvoj podrobno raziskali. Otroci obožujejo, ko jim beremo ali jih peljemo v knjižnico, s čimer jih tudi bralno motiviramo za kasnejše obdobje in vsakdanje življenje. Starši otrokom dajejo zgled in jim pomagajo pri razvoju govora. Z njihovo pomočjo otrok usvoji govor. Pri tem je zelo pomembno otrokovo ožje okolje, saj ga to lahko spodbudi ali zavre. Da bi lahko otroku pomagali in preprečili ovire v razvoju govora, moramo poznati dejavnike, ki nanj vplivajo. V naši nalogi smo ugotavljali, ali dejavniki govornega razvoja vplivajo na govorni razvoj otrok. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov za starše in iz njih prepoznali, kateri dejavniki vplivajo na govorni razvoj. Iz raziskave pa smo ugotovili, da ima izobrazba staršev v nekaterih primerih vpliv na otrokov govorni razvoj. Ne moremo pa potrditi, da ima spol otroka, starost otroka in spol starša kakršenkoli vpliv na razvoj govora.
Ključne besede: govori razvoj, izobrazba staršev, spol otroka, branje, obisk knjižnice
Objavljeno v DKUM: 02.04.2019; Ogledov: 1483; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (575,24 KB)

4.
Patronažni obisk otročnice in novorojenčka
Tanja Zorko, 2018, diplomsko delo

Opis: Patronažna zdravstvena nega je oblika zdravstvene nege, ki jo patronažna medicinska sestra izvaja na domu in pri tem obravnava različne subjekte. Obiski patronažne medicinska sestre na domu se delijo na preventivne in kurativne. V okviru preventivnih obiskov na domu spada tudi šest obiskov novorojenca in dva obiska otročnice.
Ključne besede: Patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, novorojenec, družina, hišni obisk, preventiva.
Objavljeno v DKUM: 04.06.2018; Ogledov: 3251; Prenosov: 969
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

5.
PROGRAMSKA REŠITEV ZA SPREMLJANJE OBISKA V SLOVENSKIH KINEMATOGRAFIH
Robert Čretnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen razvoj spletne aplikacije za zbiranje podatkov v slovenskih kinematografih. Diplomska naloga opisuje dosedanji način zbiranja podatkov in njegove slabosti. Podrobno je prikazan izboljšan proces zbiranja podatkov s pomočjo spletnih tehnologij HTML, PHP in SQL. V nadaljevanju je opisano delo s programi JavaScript in s knjižnicami jQuery in Ajax. V zaključku je podana analiza in smernice z možnostmi nadgradnje spletne aplikacije.
Ključne besede: spletne tehnologije, odprtokodne rešitve, rezultati in obisk v kinematografih v Sloveniji
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 916; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (5,45 MB)

6.
PRIBLIŽAJMO UČENCEM ZGODOVINO
Monika Črešnjar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Približajmo učencem zgodovino so predstavljene možnosti, kako učencem 9. razredov osnovne šole približati teme, s katerimi se srečajo pri pouku zgodovine v 9. razredu. Ena izmed teh možnosti izvajanja sodobnega pouka zgodovine je obisk muzeja, kjer se srečajo s kulturno dediščino, obenem pa se učijo samostojnega dela in razmišljanja. Opisan je pouk zgodovine v osnovni šoli nekoč in danes. Tako lahko vidimo, kako se je pouk zgodovine skozi desetletja spreminjal in izboljševal. Danes se pri pouku uporabljajo informacijska tehnologija in sodobne učne metode. Predstavljen je Muzej narodne osvoboditve Maribor in z njim povezana metoda dela. S konkretnim primerom učne priprave, ter učno-delovnim listom vezanim na ogled razstave, želimo prikazati, kako lahko učitelj izpelje pouk zgodovine izven učilnice. Z vprašalnikom, vezanim na obisk muzeja, smo učitelje mariborskih osnovnih šol povprašali, kako se pripravljajo na obisk muzeja, kako obisk poteka in kako poteka delo v šoli po obisku muzeja. Ugotovili smo, da tako učitelji, kot učenci muzej zelo radi obiščejo, vendar se srečujejo s težavo dragih vstopnin, ki jim onemogočajo večkraten obisk muzejev. Z zgodovinskimi viri prve roke pa želimo prikazati, kako lahko učitelj s pričevanji preživelih drugo svetovno vojno popestri pouk zgodovine v 9. razredu.
Ključne besede: sodobni pouk, 9. razred, obisk muzeja, kulturna dediščina, informacijska tehnologija, zgodovinski viri prve roke
Objavljeno v DKUM: 08.06.2016; Ogledov: 1461; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

7.
Značilnosti stacionarnega turističnega obiska v Mariboru med letoma 1961 in 2011
Uroš Horvat, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so prikazane glavne značilnosti stacionarnega turističnega obiska v Mariboru v zadnjih petdesetih letih. Avtor analizira podatke o turističnem obisku (število turistov, število nočitev, izvor turistov po državah, povprečna dolžina bivanja turistov, sezonskost turističnega obiska, razporeditev nočitev po vrsti prenočitvenih objektov, povprečna zasedenost turističnih ležišč) po poglavitnih obdobjih turističnega razvoja v Mariboru. Glede na relativno kratko povprečno dolžino bivanja turistov (okoli 2 dni) in druge kriterije, se Maribor uvršča med turistične kraje v širšem smislu z razvitim mestnim turizmom.
Ključne besede: mestni turizem, turistični obisk, nočitve, bivanje turistov, Maribor
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1050; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (744,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
MESTNI TURIZEM NA PTUJU
Barbara Zajc, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Mestni turizem na Ptuju smo predstavili značilnosti mestnega turizma na primeru mesta Ptuj. Mesta so že od nekdaj pomembne turistične destinacije. Za turiste so privlačna zaradi pestre in raznolike ponudbe, ki jim omogoča, da lahko zadovoljijo več potreb hkrati. Mestni turizem se lahko razvije v velikih, kot tudi v manjših mestih. Prednost imajo seveda mesta, ki imajo nek turistični potencial v obliki kulturnih ali naravnih znamenitosti, kot tudi storitvene dejavnosti in dogodke, ki so zanimive za turiste, saj se lahko takrat turistična dejavnost hitreje razvije. Za sodobna mesta je značilna izrazita suburbanizacija. Posledica le-te so prazna mestna središča. Turizem je ena od možnih dejavnikov, ki vpliva na oživljanje mestnega središča. Razvoj turistične dejavnosti pa zahteva pojav novih vsebin in spremljevalnih dejavnosti, ki mesto ponovno oživijo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali osnovne značilnosti mestnega turizma, kakšni so pogoji za razvoj turizma ter kakšne posledice prinaša. Predstavljene so tudi geografske značilnosti Ptuja. S pomočjo statističnih podatkov smo analizirali turistični obisk na Ptuju v povezavi z zdraviliškim turizmom. V empiričnem delu smo med turisti izvedli raziskavo, s katero smo želeli izvedeti njihove motive in potovalne navade.
Ključne besede: mestni turizem, mesto Ptuj, turistična ponudba, turistična infrastruktura, turistični obisk
Objavljeno v DKUM: 09.12.2014; Ogledov: 2361; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (10,12 MB)

9.
Otroški strah in zobozdravniški stol
Ana Polenek, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Medicinska sestra, zaposlena na področju dentalne medicine je avtonomna pri ugotavljanju potreb po dentalni medicini, načrtovanju, izvajanju in pri vrednotenju izvedenih negovalnih intervencij, med katerimi se prepletajo številni postopki in posegi. Med takšne storitve lahko štejemo zobozdravstveno preventivo, pripravljanje delovnih materialov pa tudi pripravo pacienta, ki se obiska zobozdravnika boji in/ali ga (celo) odklanja. Namen: Z raziskavo smo želeli ugotoviti, česa je otroke pred obiskom zobozdravnika najbolj strah in kako uspešna je medicinska sestra pri premagovanju njihovega strahu. Zanimalo nas je tudi, ali starši otroka na obisk zobozdravnika pripravijo. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Vzorec raziskave so predstavljali naključno izbrani otroci in starši otrok. Raziskava je bila opravljena v čakalnici otroškega zobozdravstva v Zdravstvenem domu Celje. Rezultati in diskusije: Podatki, pridobljeni z raziskavo, so razkrili, da je anketirane otroke, tako predšolske kot šolske, strah obiska zobozdravnika zaradi neznanega. Večini anketiranih otrok je pri premagovanju strahu pred zobozdravnikom uspešna pomoč medicinske sestre pomembna, za pogovor o delu pa se raje obrnejo na starše ali na zobozdravnika. Rezultati so nam pomagali ugotoviti tudi, da je strah pred zobozdravnikom pogostejši pri deklicah.
Ključne besede: otroški strah, obisk zobozdravnika, dentalna medicina, vloga medicinske sestre, premagovanje strahu.
Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 1805; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

10.
PREVENTIVNI OBISKI PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI STAROSTNIKU
Marjana Skale, 2012, diplomsko delo

Opis: Opis problema: Namen diplomskega dela je predstaviti preventivni obisk patronažne medicinske sestre pri starostniku na njegovem domu. Patronažna medicinska sestra vzpostavi stik s starostnikom, njegovo družino in okoljem, v katerem živi. Ugotavlja potrebe po zdravstveni negi, načrtuje intervencije zdravstvene nege, jih izvaja in vrednoti dosežene cilje. Metodologija raziskovanja: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je sestavljen iz vprašanj zaprtega in odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih sto sedem patronažnih medicinskih sester, ki delujejo na območju Celja, Lenarta, Maribora, Murske Sobote in Šmarja pri Jelšah. Rezultati raziskave: Rezultati raziskave so pokazali, da so patronažne medicinske sestre predvsem sestre z več leti delovne dobe in posledično v več izkušnjami. Prevladujejo sestre z višjo ali visoko izobrazbo, sledijo pa sestre s srednjo izobrazbo in z več leti delovne dobe. Vse pa zelo dobro poznajo svoje terensko območje. O pomembnosti dveh patronažnih obiskov pri starostniku imajo zelo deljena mnenja. Vsekakor pa se zavedajo problemov starajoče se populacije in težav, ki jih prinaša starost. Anketni vprašalnik je zajel obravnavo starostnika po štirinajstih življenjskih aktivnostih in oceno samooskrbe. Anketirane so izpostavile izredno koristnost preventivnih obiskov, pogosto pa se počutijo nemočne pri reševanju njihovih problemov. Razprava: Slabih izkušenj iz preventivnih obiskov nimajo pogosto, občasno pa doživljajo zavrnitve zaradi nepoznavanja, splošnega nezaupanja; starostniki menijo, da nimajo težav oziroma zanje ne potrebujejo pomoči. Pri koordinaciji z osebnim zdravnikom dobro sodelujejo, s socialno službo so pa pogosteje nezadovoljne. Zelo pogosto opažajo znake psihičnega in fizičnega nasilja nad starostniki in izpostavljajo težavnost reševanja teh problemov. Dokumentiranje pa predstavlja ključni element vsega njihovega dela. Predlagajo posodobljeno, poenoteno in računalniško dodelano dokumentiranje, izdelano po strokovnih smernicah in po procesni metodi dela. Sklep: Podatki potrjujejo izpostavljeno problematiko in dokazujejo nujnost izvajanja preventivnih patronažnih obiskov pri starostniku v predpisanem obsegu in na način, ki kakovostno in celostno obravnava starostnika v domačem okolju.
Ključne besede: starostnik, patronažna zdravstvena nega, preventivni patronažni obisk, patronažna medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 18.05.2012; Ogledov: 5150; Prenosov: 935
.pdf Celotno besedilo (456,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici