| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Tradicionalna romska poroka : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Gregor Peklar, 2014, diplomsko delo

Opis: Delo govori o tradicionalni romski poroki, muslimanske romske skupnosti na Slovenskem iz perpektive Policije. Značilnosti, primer in način obravnave opisane tematike
Ključne besede: Romi, romska skupnost, običaji, poroka, prisilne poroke, mladoletnice, človekove pravice, kazniva dejanja, trgovina z ljudmi, preiskovanje, policija, diplomske naloge
Objavljeno: 28.05.2014; Ogledov: 1104; Prenosov: 325
URL Povezava na celotno besedilo

12.
ŠEGE IN NAVADE ŽIVLJENJSKEGA CIKLA NA ŠTAJERSKEM V PRETEKLOSTI IN SODOBNOSTI
Vanja Tišler, 2015, diplomsko delo

Opis: Poudarek diplomskega dela je na opisu življenjskih mejnikov posameznika, značilnih za Štajersko regijo. Navedeni so vsi večji dogodki, ki jih praznujemo v življenjskem ciklu, in sicer vse od rojstva do smrti. Na začetku diplomske naloge se seznanimo z osnovnimi pojmi, na katere se skozi nalogo sklicujemo. V nadaljevanju so s pomočjo literature opisane šege, navade in verovanja ob rojstvu, začetku in končanju šolanja, poroki, obletnicah ter smrti značilne za Slovenijo. Ob vsakem večjem dogodku je primerjava šeg in navad nekoč in danes. V nadaljevanju so nato s pomočjo intervjujev obrazložene specifične šege in navade na Štajerskem. Opazimo lahko, da so se nekatere šege in navade skozi čas pozabile, spremenile ali pa so na novo nastale. Za boljše prepoznavanje nekaterih običajev so med besedilom vključene fotografije.
Ključne besede: šege in navade, življenjski cikel, praznovanja, Štajerska, običaji
Objavljeno: 21.09.2015; Ogledov: 3262; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

13.
Zgodbe z afriških in azijskih dvorišč
Dragan Potočnik, 2014, umetniško delo

Opis: Popotniške zgodbe zgodovinarja in pesnika Dragana Potočnika z njegovih številnih potovanj po Afriki in Aziji.
Ključne besede: potovanja, ljudski običaji, vsakdanje življenje, elektronske knjige
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 405; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

14.
VPLIV RELIGIJE IN POSLOVNIH OBIČAJEV NA PROCES POGAJANJ PRI IZVOZU OPREME ZA ŽIVILSKO INDUSTRIJO
Andrej Šlebnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bil predstaviti vpliv religije in poslovnih običajev na proces pogajanj pri izvozu opreme za živilsko industrijo. Vsak gospodarski subjekt – podobno kot tudi vsak posameznik – se v svojem življenju in delovanju sreča z različnimi kulturami in religijami. Vsaka izmed njih ima svoj edinstven vpliv na potek procesov v določeni družbi, državi, na celini ali pa kar svetu kot celoti. Nekatere religije imajo močnejši vpliv, spet druge manjšega, odvisno od kulturnih značilnosti, vzgoje, zgodovine, vrednot, načel itd.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: kultura, religija, poslovni običaji, medkulturno komuniciranje, pogajanja, samooskrba s hrano, proizvodnja hrane, krščanstvo, islam, hinduizem
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 364; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

15.
Ponikva v slovenski kulturni zgodovini
Urška Zidanski, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena kulturna zgodovina Ponikve in okolice. Predstavljena je z geografskega in nato še zgodovinskega vidika, pri čemer so navedeni najstarejši podatki o kraju in okolici ter pomembni zgodovinski dogodki. V nadaljevanju je predstavljeno kulturno-prosvetno življenje v kraju, društva, običaji, razvoj šolstva in pomembne osebnosti, ki so na kakršenkoli način prispevale k napredku in prepoznavnosti Ponikve.
Ključne besede: Ponikva, zgodovina, kulturna dediščina, Katoliško prosvetno društvo, Telovadno društvo Sokol, Društvo kmečkih fantov in deklet, Društvo prijateljev mladine Ponikva, Turistično olepševalno društvo, običaji ob porokah, obredi ob smrti, Mihael Zagajšek (Jurij Zelenko), Anton Martin Slomšek, Blaž Kocen, Davorin Trstenjak, Ernest Vranc, Sonja Sever, Ljudevit Komar, Fran Bole, Peter Hlastec, Albina Bukovec Bole, Tine Lah, Stanko Buser, Štefka Drolc, Slava Kovačič
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 758; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

16.
BESEDJE IZ POMENSKEGA POLJA PRAZNIKI, OBIČAJI IN DRUŽINA V LESLOVŠKEM IN BEDNJANSKEM GOVORU
Maja Glaser Bedenik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno besedje leskovškega in bednjanskega govora. Ob geografsko-zgodovinski predstavitvi območij, katerih govor je obravnavan, je predstavljeno teoretično izhodišče za analizo besed ter povzetek poglavij dela dr. Marka Zajca: Kjer se slovensko neha in hrvaško začne, s poudarkom na kajkavsko slovenski govorni meji. Osrednji del naloge zajema popis besedja pomenskih polj prazniki, običaji in družina v leskovškem in bednjanskem govoru ter opravljeno primerjavo in analizo na podlagi podobnosti oz. različnosti pomena in izvora besedja.
Ključne besede: »panonska narečna skupina«, »haloško narečje«, »leskovški govor«, »kajkavski dialekt«, »bednjanski govor«, »pomensko polje družina«, »pomensko polje običaji«, »pomensko polje prazniki« .
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 563; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (740,42 KB)

17.
Besedje stare kmečke delovne šege na Koroškem - steljeraje
Anja Benko, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku v obliki narečnega slovarja predstavljam besedje stare koroške kmečke delovne šege – steljeraje. Izhodišče je DVD-posnetek, ki so ga naredili domačini na kmetiji Golak na Dolgi Brdi pri Prevaljah na Koroškem leta 2007. Koroško mežiško delovno besedje s področja steljeraje je primerjano s koroškim podjunskim.
Ključne besede: koroško narečje, ljudski običaji, poljedelstvo, steljeraja, narečni slovarji, dialektologija, jezikoslovje
Objavljeno: 18.05.2017; Ogledov: 584; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (370,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

18.
ANALIZA SODNIH ODLOČITEV O (NEPOŠTENIH) SPLOŠNIH POGOJIH POSLOVANJA
Polona Podlesnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Splošni pogoji poslovanja (pogodbe) stranko zavezujejo, če so ji bili znani ali bi ji morali biti znani, pogoj pa je, da so objavljeni na običajen način. V potrošniških pogodbah se pravni standard običajne objave presoja strožje, v primeru zavarovalne pogodbe pa je izpolnjen- splošni pogoji morajo biti zavarovancu izročeni. Splošni pogoji morajo biti v pogodbenem jeziku ali takem, ki ga nasprotna stranka razume, veljajo pa tudi v drugem jeziku, če jih je nasprotna stranka v medsebojni praksi vedno sprejemala. Objava na spletu bo zadoščala v primeru izrecne privolitve v splošne pogoje, v primeru domnevane privolitve pa bo objava na spletu zadoščala le izjemoma, če je bila pogodba sklenjena elektronsko. Kadar si splošni pogoji strank nasprotujejo, se uporabijo splošna pravila o sklenitvi pogodbe- veljajo tisti splošni pogoji, ki so bili del sprejete ponudbe. Enostranska sprememba splošnih pogojev vpliva na bodoča pogodbena razmerja, razen v kolikor ne obstaja drugačna volja strank. Za določila splošnih pogojev veljajo vsi ničnostni razlogi, kateri veljajo sicer, nična pa so tudi, kadar nasprotujejo namenu pogodbe ali dobrim poslovnim običajem. Določila v potrošniških pogodbah so nična tudi, kadar so nepoštena, medtem ko glede na OZ lahko sodišče nepravična ali pretirano stroga določila na zahtevo stranke zavrne. Določila so nepravična (nepoštena) ali pretirano stroga predvsem takrat, kadar izključujejo obveznost oziroma odgovornost stranke, ki je pripravila splošne pogoje (pri čemer so zelo pogosti primeri, kadar zavarovalnica izključitev opre na vzročno zvezo oziroma pogodbeno domnevo vzročne zveze med ravnanjem zavarovanca in nastalim zavarovalnim primerom), ali pa kadar nasprotni stranki nalagajo dodatne obveznosti. Presoja je odvisna od posamičnega primera, vsa nepravična ali pretirano stroga določila pa imajo skupno lastnost- stranki jemljejo oziroma omejujejo različne pravice, ki ji pripadajo iz pogodbe. Skupna lastnost vseh mednarodnih ali evropskih aktov, ki so obravnavani primerjalno z določili OZ- CISG, PICC, PECL, DCFR in Direktiva 93/13/EGS, je teženje k poenotenju pogodbenega prava in iskanju skupnih rešitev, kar zagotavlja večjo pravno varnost strank v mednarodnem prometu. Splošna ugotovitev glede primerjave določil OZ in določil (oziroma njihove razlage) zgoraj navedenih aktov bi bila, da slednji vprašanja splošnih pogojev, ki jih ureja tudi OZ, urejajo podobno, vendar pa nekateri urejajo tudi vprašanja, ki jih OZ ne naslavlja izrecno, kar je zagotovo posledica sledenja poslovni praksi.
Ključne besede: splošni pogoji poslovanja, dobri poslovni običaji, kavza, pravni standard, potrošniška pogodba, zavarovalna pogodba, delna ničnost.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 562; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (809,78 KB)

19.
Folklorna dediščina Bele krajine v predšolskem obdobju
Metka Žugelj, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena folklorna dediščina Bele krajine, kakor jo je mogoče prenesti na otroke v predšolskem obdobju. Ljudske pesmi in plesi so malce pozabljeni in zanje ni več takšnega zanimanja, kot je bilo včasih. So del kulturne dediščine, ki jo ohranjamo in negujemo. Ker gre vse v pozabo, kar se tiče ljudskega plesa, pesmi in iger, so vzgojitelji dolžni ohraniti ljudske vrednote, hkrati pa jih prenašati že na naše najmlajše. Ljudska glasbena in plesna dediščina je kulturna vrednota, ki ima globok pomen za kulturo slovenskega naroda in njegovo identiteto. Ljudska glasba ima svoje mesto v Kurikulumu za vrtce. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljeno, kaj je premična kulturna dediščina in kaj je zanjo značilno, opisane so značilnosti otroške ljudske pesmi in narodne noše , ki je značilne za Belo krajino. Omenjena je tudi pesniška zbirka Ciciban, ki jo je napisal Oton Župančič. Opisano je kaj je značilno za ljudski ples povzeta je glasbena spremljava ljudskih plesov in vloga plesa. Ker gre za praktično diplomsko delo, so bile dejavnosti načrtovane in izvedene z otroki. Namen raziskave je bil približati folklorno izročilo domačega kraja otrokom v prvem starostnem obdobju ter izvedeti, kakšen je otrokov odziv. Otroke so seznanili s poezijo, povezano z Belo krajino, z narodno nošo, značilno za domači kraj in izvedli dejavnosti, ki so zajemale otroške ljudske pesmi, plese in igre. Otroci so preizkusili in celostno doživeli poezijo, plese, pesmi, igre in običaj Jurjevo.
Ključne besede: Bela krajina, ljudska pesem, narodna noša, ples, običaji, predšolski otrok.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 312; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

20.
Vikingi: med realnostjo in filmsko fikcijo
Anja Kraševec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo na podlagi virov in literature predstavlja življenje Vikingov. Ključni vir v našem primeru je predstavljala serija Vikingi, opirali pa smo se tudi na sage, ki opisujejo ljudi ali dogodke v vikinškem življenju. V prvem delu so tako opisani splošni podatki o Vikingih, ki so potrebni za razumevanje njihovega življenja in razmišljanja. V osrednjem delu pa je naloga osredotočena na tematiko, ki je v seriji v ospredju, in sicer na vojskovanje ter na odnose s celinsko Evropo. Vikingi so bili Skandinavci, združeni iz treh držav. Na začetku vikinške dobe, ki se je začela leta 800, je bilo teh ljudi na tem območju malo. Kasneje se je to zaradi ugodnih razmer spremenilo in njihovo število je začelo naraščati. Vse to je privedlo do njihove ekspanzije. Iskali so si nova ozemlja za naselitev, poleg tega pa so hrepeneli po materialnih dobrinah, ki so jih pridobili na roparskih pohodih. Vikingi so se tako odlikovali na vojaškem področju. Bili so pravi pomorščaki. Želja po odkrivanju novih ozemelj jih je pripeljala do tega, da so izpopolnili svojo tehniko gradnje ladij. Pri odkrivanju novih držav so naleteli na nove kulture, s katerimi so trčili na svojih pohodih. Sprva so na zahodu prišli do Anglije in spoznali novo vero: krščanstvo. To je bilo za njih nekaj povsem novega, saj so bili sami pogani. Njihova mitologija je bila obsežna, poznali so širok spekter bogov. Verjeli so, da ti bogovi krojijo njihova življenja. V njih so iskali vzor in pojasnila za določene dogodke. Po Angliji je bil njihov cilj pot do današnje Francije, kjer so naleteli na precejšen odpor in so se morali v tehniki vojskovanja izpopolniti. Kmalu jim tudi Pariz ni bil dovolj in pot jih je vodila dalje.
Ključne besede: Vikingi, serija, sage, mitologija, pogrebni običaji, celinska Evropa, vsakdanje življenje
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 766; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici