| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
AKREDITIVNI DOKUMENTI
Petra Šušterič, 2009, diplomsko delo

Opis: Začetki enotne ureditve dokumentarnega akreditiva segajo v leto 1933, ko so bila na zasedanju Mednarodne trgovinske zbornice na Dunaju sprejeta prva Enotna pravila in običaji za dokumentarne akreditive, trenutno pa je v veljavi že njihova šesta revizija iz leta 2006 (EPO 600), ki se uporablja od 1. julija 2007. V mednarodnem poslovanju se za plačilo največkrat uporablja dokumentarni akreditiv. Definiramo ga kot nalog kupca oziroma nalogodajalca svoji banki (akreditivni banki), da naj ob predložitvi dokumentov, ki dokazujejo, da je prodajalec, ki je upravičenec iz akreditiva, izpolnil s pogodbo dogovorjene obveznosti, izplača prodajalcu (upravičencu) znesek, ki je naveden v akreditivu. Poslovanje z dokumentarnim akreditivom zahteva dobro poznavanje veljavnih pravil EPO in njihovih temeljnih načel ter tudi samega poteka akreditivnega posla. Temeljna načela, na katerih sloni celotni akreditivni posel so štiri in sicer načelo poslovanja z dokumenti in ne z blagom; načelo avtonomnosti, ki je imenovano tudi načelo ločenosti akreditiva od temeljnega posla; načelo ločenosti notranjih akreditivnih razmerij; ter načelo pregledovanje in bančne strogosti pri pregledovanju dokumentov. Poznavanje teh načel je nujno potrebno pri razumevanju akreditiva in pri problematiki z dokumenti. Za pravilno in nemoteno odvijanje akreditivnega posla je bistvenega pomena točna navedba vrste, števila in vsebine posameznih dokumentov, ki jih mora upravičenec predložiti banki, da mu ta izplača akreditivni znesek. Dokumenti, ki jih je pred izplačilom potrebno predložiti, so navedeni v akreditivu. Stranke same določijo, kateri so ti dokumenti, morajo pa biti natančno določeni. V praksi se največkrat zahtevajo transportne listine, zavarovalne police, certifikati o količini in kakovosti blaga ter trgovske fakture. To so tudi štiri glavne skupine akreditivnih dokumentov, katere pa še spremljajo razna potrdila. Banka, ki izplača akreditivni znesek, mora po predložitvi dokumentov le te skrbno pregledat in honorirat. Pri pregledu dokumentov ne sme preverjati ali je temeljni posel izvršen v skladu z dogovorom med strankama. Njena naloga je samo, da ugotovi formalno pravilnost dokumentov, to je njihovo striktno ujemanje s pogoji iz akreditiva. Nalaga se jim, da dokumente pregledajo z razumno skrbnostjo, da ugotovijo, če so ali niso po svojem izgledu skladni z akreditivnimi določili in pogoji. Skladnost dokumentov z določili in pogoji pa se ugotavlja po mednarodni standardni bančni praksi. Dokumenti morajo biti predloženi pravočasno in morajo biti skladni z roki in pogoji iz akreditiva, če to ni izpolnjeno, obveza banke ugasne. Upravičenec predloži dokumente akreditivni, potrdilni banki ali banki, ki je v akreditivu navedena kot pooblaščena banka. Rok za predložitev dokumentov se običajno navede v akreditivu. Če predložitveni rok v akreditivu ni naveden, znaša ta rok 21 dni od datuma prevoznega dokumenta. Če akreditiv ne zahteva prevoznega dokumenta pa je predložitveni rok enak roku veljavnosti akreditiva. Banka je dolžna zavrniti dokumente, ki niso skladni z roki in pogoji iz dokumentarnega akreditiva. Če dokumente zavrne mora o tem obvestiti predlagatelja z enim samim obvestilom, ki mora vsebovati določila, ki jih navaja čl. 16/c EPO 600. Če banka ne bo opravila vseh dejanj glede zavrnitve ki so določeni v imenovanem členu, ji kasneje, če bo prišlo do spora, ne bo dovoljeno trditi, da dokumenti ne pomenijo ustrezne predložitve. Akreditivne banke oziroma potrdilne banke pa imajo pravico, da od izplačilne banke, ki je predložene dokumente honorirala in se za izplačani znesek reimbursirala, da zahtevajo vračilo reimbursnega zneska, če je akreditivna ali potrdilna banka predložene dokumente izplačilni banki utemeljeno reklamirala. Izplačilna banka, ki ugotovi, da dokumenti v določenih podrobnostih niso popolnoma skladni z določili akreditiva lahko take dokumente kljub vsemu honorira s pridržkom ali proti predložitvi garancije upravičenca, ki krije morebitno
Ključne besede: • Dokumentarni akreditiv • Akreditivni dokumenti • Enotna pravila in običaji za dokumentarne akreditive • Akreditivni posel • Akreditivni znesek • Nalogodajalec • Upravičenec • Akreditivna banka
Objavljeno: 16.09.2009; Ogledov: 2945; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (594,98 KB)

2.
IZVOZNO TRŽENJE V ARABSKI KULTURI - PRIMER PODJETJA GORENJE D.D.
Petra Kumer, 2009, diplomsko delo

Opis: Poznavanje kulture, njenih sestavin, značilnosti in njenega vpliva na poslovanje, je bistvenega pomena pri obvladovanju kulturnih razlik. Kulture se med seboj razlikujejo, imajo svoje posebnosti in drugačnosti. Kulturne razlike so lahko skoraj nevidne, vendar obstajajo in so bistvene za določeno kulturo. Zato se mednarodno poslovanje bistveno razlikuje od poslovanja na domačem trgu. Pri mednarodnem poslovanju je pomembno poznavanje poslovnih običajev, načina poslovnih pogajanj ter načina komuniciranja in tujih tržišč. Pri obvladovanju kulturnih razlik pa je bistveno poznavanje sestavin kulture in njenega vpliva na poslovanje. V diplomskem delu je opredeljena kultura, opisane so sestavine in dimenzije kulture, opredeljena pa je tudi različnost kultur. Tržnik, ki deluje na mednarodnem trgu, mora biti pripravljen in seznanjen s kulturnimi razlikami, če želi uspešno poslovati in se izogniti nepotrebnim napakam in spodrsljajem. Znati mora zgraditi dobre medsebojne odnose, ki temeljijo na korektnih odnosih in spoštovanju, znati mora poslušati in razumeti poslovnega partnerja. Še posebej mora biti pozoren na elemente kulture, kot so jezik, religija, vrednote, običaji estetika, izobrazba, socialni sistem, politika. Arabska kultura predstavlja visoko razvite kulture in civilizacije. Arabska kultura ni agresivna kultura in se ravna po načelih islama, zato je pri poslovanju z arabskimi državami potrebno upoštevati različno razumevanje poslovnih konceptov. Vodilo islamskega poslovanja sta pravičnost in legitimnost. Poslovanje in poslovno obnašanje predpisuje Koran, muslimani pa verjamejo, da vso lastništvo pripada bogu Alahu. Gorenje d.d. je svoje poslovanje razširilo tudi na trge arabskih držav. Na te trge je vstopilo z ustanovitvijo hčerinskega podjetja oziroma predstavništva, Gorenje Gulf, v Dubaju. To obliko vstopa je izbralo zaradi lažjega vstopa in političnih razmer. Gorenje Gulf išče potencialne kupce na trgih arabskih držav in na teh trgih promovira blagovno znamko Gorenje.
Ključne besede: Ključne besede: Kultura, izvozno trženje, poslovni običaji in pogajanja, arabska kultura, Gorenje d.d..
Objavljeno: 28.06.2010; Ogledov: 2766; Prenosov: 752
.pdf Celotno besedilo (339,67 KB)

3.
VLOGA IN POMEN POSLOVNE ETIKE IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V GOSPODARSKI PRAKSI
Nikolina Gregurec, 2009, magistrsko delo

Opis: Hiter enostranski razvoj gospodarstva zasnovan na neoliberalnem modelu kapitalizma, negativni učinki globalizacije ter prisotna gospodarska in socialna kriza ponovno zbujajo upravičeni interes za etiko in moralo. Tehnološki napredek je dal človeku izredno moč kateri etična odgovornost ne sledi. Človeštvo se nahaja v moralni krizi, ki je ne bo mogoče razrešiti samo na trgu in z ekonomskim pristopom k razvoju družbe. V tržnem gospodarstvu gospodarske družbe uporabljajo različna pravila urejanja medsebojni odnosov. Tu mislim na pravna, družbeno politična, moralna in običajna pravila. V nalogi sem se osredotočila predvsem na vlogo morale in etike kot nadgradnje prava pri urejanju medsebojnih odnosov. Glede na to da v strokovni literaturi ni enotnega pojmovanja morale, etike ter prava, sem moralo pojmovala kot skupek vrednot, ki odražajo osebno in družbeno zavest ter opredeljujejo kaj je za človeka dobro in kaj slabo, kaj človeško in kaj nehumano. Na osnovi teh vrednot izreka morala vrednostne sodbe s katerimi ocenjuje človekovo ravnanje kot dobro ali slabo. Etika kot filozofija morale naj bi vsebovala želene idealne norme obnašanja ljudi. Moralne norme so odvisne od stopnje družbeno gospodarskega razvoja in kulture oziroma kraja kjer nastanejo. Pravo kot minimum morale je praviloma kodificirano, pravice in dolžnosti pravnih subjektov so vnaprej določene ali vsaj določljive. S pravom se zagotavlja pravna varnost oziroma se varuje posameznik pred škodljivimi dejanji drugega. Večjo kvaliteto življenja in odnosov z drugimi zagotavljajo moralne norme. Na področju gospodarskih odnosov sta si pravo in etika komplementarna kar pomeni da se pri zasledovanju istega cilja dopolnjujeta. Poslovna morala se pojavlja na višji stopnji gospodarskega razvoja ko prihaja do večje delitve dela in se gospodarski tokovi ločujejo od splošno družbenih. Poslovna morala kot del družbene nadgradnje oziroma družbene zavesti je usmerjena na gospodarsko področje s ciljem uveljavljanja načel humanizma in moralnih vrednot. Poslovna etika naj bi izražala želeno idealno stanje na področju stvarnega poslovanja z vidika najvišjih standardov poštenja, pravičnosti in dobrega. Poslovna etika je v današnjem času globalizacije in internacionalizacije gospodarskih odnosov nujni temelj urejanja ali regulative poslovnih odnosov med gospodarskimi subjekti glede na to da so pravna pravila različna in predstavljajo minimum možnega urejanja. Poslovna etika se konkretizira preko etičnih kodeksov in priporočil, ki usmerjajo udeležence v poslovanju z vidika poštenosti, humanosti, pravičnosti in medsebojnega spoštovanja. Za urejanje odnosov med gospodarskimi družbami imajo pomembno vlogo dobri poslovni običaji, ki se izražajo kot standardi poslovne morale in pomemben element poslovne etike. Za kršitve dobrih poslovnih običajev in utrjevanje poslovne morale deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije Častno sodišče, ki izreka tudi ukrepe kršiteljem.
Ključne besede: etika, morala, družbena odgovornost, etični kodeksi, dobri poslovni običaji, pravo
Objavljeno: 04.02.2010; Ogledov: 9627; Prenosov: 2356
.pdf Celotno besedilo (869,50 KB)

4.
PROUČITEV KULTURE IZBRANE ORGANIZACIJE
Natalija Vogrinec, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju obravnavamo organizacijsko kulturo, ki močno vpliva na uresničevanje politike in strategije organizacije. Predstavlja trajen sistem vrednot, prepričanj in predpostavk, ki so skupne pripadnikom v organizaciji. Zaposleni vedo, kako naj se vedejo. Od vseh dejavnikov, ki vplivajo na organizacijsko kulturo, je najpomembnejše zadovoljstvo zaposlenih. Uvajanje sprememb v podjetju je težaven in dolgotrajen proces, spreminjanje organizacijske kulture pa je še posebej težka naloga, saj je kultura v podjetju globoko ukoreninjena, zato se spremembe ne morejo zgoditi čez noč. Na kulturi se namreč odraža vsaka aktivnost, sprememba ali vedenje, vsaka sprememba kulture pa povzroči spremembe na vseh področjih v organizaciji. Podjetje Zrnce, d. d., mora organizacijsko kulturo nenehno nadgrajevati, podpirati in spodbujati dejanja za doseganje ciljev, saj je temelj za dolgoročno konkurenčnost podjetja.
Ključne besede: organizacijska kultura, norme, vrednote, običaji, tipologija kulture, spreminjenje kulture, oblikovanje kulture.
Objavljeno: 05.01.2011; Ogledov: 1085; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (309,26 KB)

5.
POGODBENA IN IZVENPOGODBENA RAZMERJA MSP-JEV PRI MEDNARODNIH POSLIH
Jure Vindiš, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Problem, katerega si bomo postavili v ospredje, je, kako so urejena pogodbena razmerja pri mednarodnih poslih malih in srednje velikih podjetij. Skušali bomo ugotoviti, v kolikšni meri so pogodbe pri poslovanju doma in mednarodni menjavi determinirane, in kateri so mehanizmi, s katerimi se podjetja zavarujejo, da se pogodbeni partner drži pogodbe. Osnovo za raziskovalna izhodišča bomo jemali iz študije iz leta 1963 z naslovom Preliminarna študija izvenpogodbenih razmerij v poslu (ang. Non-contractualrelations in business: A preliminarystudy), ki je bila objavljena v imenu prof. StewardaMacaulaya v reviji American social review in je odprla vrsto debat, postavljenih na to temo, iz pravnega, ekonomskega in sociološkega vidika. Izvedli smo intervjuje s strokovnjaki v podjetjih. Povprašali smo odgovorne osebe vslovenskih in nemških podjetjih o tem, kako so urejena pogodbena razmerja z njihovimi poslovnimi partnerji, oziroma v kolikšni meri so urejena poslovna razmerja s pogodbami. S predloženim vprašalnikom bomo povprašali eksperte v izbranih podjetjih. Vprašalnik bo sestavljen iz treh delov. Prvi del se nanaša na globalno sliko proučevanega subjekta (osnovne informacije o podjetju, delovno mesto intervjuvane osebe, uvod v tematiko), nato na stopnjo planiranja vsebinskih vidikov menjalnih dogovorov v pogodbi s povezavo s praktični primeri, izvrševanje obveznosti ali zakaj se pogodbeni strani držita pogodbe ter iz zaključka, kjer bomo povprašali o morebitnih prognozah pri pogodbenih razmerjih. Med samim intervjujem bomo iskali razlike pri poslovanju z domačimi poslovnimi partnerji in tujino. Izjave posameznih intervjuvanih ekspertov so predstavljene v poglavju 5. V poglavju 6 bomo prikazali model, katerega smo skonstruirali na podlagi proučene literature in rezultatov raziskave. Model v bistvu prikazuje urejanje pogodbenih in izvenpogodbenih poslovnih razmerij, kakor tudi mehanizmov sankcioniranja in dejavnikov od katerih je odvisno.
Ključne besede: pogodba, pogodbeno razmerje, izvenpogodbeno, mednarodno poslovanje, poslovni običaji, tožba, ugled, izvrševanje obveznosti, Macaulay
Objavljeno: 10.05.2011; Ogledov: 2863; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

6.
Župnija Sveti Peter pod Svetimi gorami v luči matičnih knjig med leti 1918 in 1929
Mojca Geršak, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Župnija Sveti Peter pod Svetimi gorami v luči matičnih knjig med leti 1918 in 1929 je bil zastavljen cilj predstaviti nastanek in razvoj župnije, gibanje števila prebivalstva, socialno, družbeno in zdravstveno stanje v župniji ter običaje ob rojstvu, poroki in smrti. Pri izvedbi diplomskega dela so bile uporabljene različne metode dela. Uporabljena je bila metoda analize virov, saj diplomsko delo sloni predvsem na podatkih iz matičnih knjig. Zbrani podatki o rojstvih, porokah in smrti so analizirani ter prikazani z grafi in tabelami. Z deskriptivno metodo je predstavljen zgodovinski razvoj župnije in matičnih knjig, medtem ko je s komparativno metodo izvedena primerjava podatkov iz obravnavanega obdobja z današnjimi in med različnimi župnijami. S preučevanjem, opisovanjem in vzročnim razlaganjem preteklosti je uporabljena zgodovinska metoda. Diplomsko delo je zaključeno s sintezo spoznaj.
Ključne besede: Župnija Sveti Peter pod Svetimi gorami, 1918–1929, cerkvene matične knjige, rojstva in krsti, poroke, smrti, običaji.
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 2431; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

7.
LJUDSKA VEROVANJA IN OBIČAJI OB TREH ŽIVLJENJSKIH MEJNIKIH
Vesna Zorko, 2011, diplomsko delo

Opis: Pri ljudskem verovanju obravnavamo pojme, povezane z vero v nadnaravni svet in ki človeka usmerjajo na vseh življenjskih področjih; duhovnem, družabnem in gospodarskem. Človekovo življenje, t.i. pot od zibelke do groba, je pri vseh narodih obdana s številnimi običaji in verovanji. Običaji preprostih ljudi so največkrat povezani z verskimi prazniki, izvor takšnih verovanj je različen. Ker je človek socialno bitje, živi v družbi in čuti da mora tej družbi pripadati. Iz tega razloga kaže željo po združevanju in se skuša obnašati kakor drugi. Vse se začne z rojstvom, sreča v življenju naj bi bila po ljudskem verovanju odvisna že od dneva rojstva, obstaja pa tudi veliko zapovedi in prepovedi, ki vodijo žensko skozi čas nosečnosti. Naslednji pomemben mejnik v življenju naj bi bila poroka. To je obred, ko se fant ženi, dekle pa vdaja. Tudi to življenjsko prelomnico, kakor radi rečemo, je spremljalo veliko običajev in verovanj. Nekateri izmed teh so, predvsem na podeželju, ohranjeni še danes. V življenju pravijo, da je gotova samo smrt. Iz starih časov se je ohranilo precej verovanj v predsmrtna znamenja. Prav tako se običaji ob slovesu od mrliča in ob samem pokopu niso bistveno spremenili. Bolj kot verovanja, so se ohranili običaji in navade ob teh treh življenjskih mejnikih, kajti vraže so dandanes nekaj, česar pravi izvor ljudje le redko poznajo.
Ključne besede: rojstvo, poroka, smrt, vraže, verovanja, običaji, navade
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2700; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (11,76 MB)

8.
VPLIV INDIJSKE KULTURE NA PROCES POGAJANJ
Daša Prevolšek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo proučevali kako indijska kultura vpliva na proces pogajanj. Predstavili smo pojem kulture in njene sestavine ter glavne značilnosti. Prav tako pa smo definirali tudi pogajanja in podrobneje opisali sam pogajalski proces, pristope k pogajanju, strategije ter taktike pogajanj. Spoznali smo, da mora biti vsak poslovnež, ki se pogaja s tujimi poslovneži oziroma s pripadniki drugih kultur, zelo dobro seznanjen s kulturnimi razlikami. Dobro mora poznati poslovni bonton in običaje tuje kulture, saj le tako lahko uspešno posluje. Za uspešen sporazum pri mednarodnih pogajanjih je upoštevanje kulturnih razlik torej bistvenega pomena. V indijskem poslovnem svetu managerji in ostali poslovneži velik pomen pripisujejo nenapisanim pravilom. Spoštovanje do kulture in do drug drugega izražajo predvsem z neverbalnim komuniciranjem – s kretnjami, mimiko obraza, govorico telesa, s pogledom, z dotiki, z izgledom in obleko. V zadnjem delu smo zato predstavili dejanski vpliv indijske kulture na pogajanja in podrobneje opisali poslovne indijske običaje. Prikazali smo kako potekajo poslovna srečanja, poslovne večerje ali kosila ter s kakšnimi darili lahko obdarujemo indijske poslovneže. Spoznali smo, da so Indijci zelo natančni in točni ter, da se držijo obljub in dogovorov. Pogajanja v Indiji so glasna in intenzivna, na odločitve pa pogosto vplivajo odnosi in čustva.
Ključne besede: kultura, pogajanja, pogajalske strategije, Indija, indijska kultura, poslovno komuniciranje, poslovni bonton, poslovni običaji, poslovni sestanki, sestavine kulture, mednarodno poslovanje
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 1408; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (555,40 KB)

9.
ŠEGE, NAVADE IN VEROVANJA NA MURSKEM POLJU NEKOČ IN DANES
Manica Gabor, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava življenje na Murskem polju nekoč in danes. Poudarek je na šegah, navadah in verovanjih, ki so spremljala človeka od rojstva pa vse do smrti. Spremljala so ga tudi ob vseh pomembnejših praznikih in delovnih opravilih. V diplomski nalogi so opisane šege, navade in verovanja ob rojstvu, poroki in smrti. To so šege življenjskega kroga. Koledarske šege so razdeljene glede na letne čase v zimske, pomladne, poletne in jesenske. Pri vseh so vidne manjše ali večje spremembe, nekatere šege so popolnoma zamrle (barbarino, obhodi licij, jurjevo, florjanovo) ali pa so se pojavile nove (božiček, dedek Mraz, valentinovo). Največ sprememb pa so doživele delovne šege, saj jih je z uvedbo moderne strojne mehanizacije večina izginila iz kmečkega življenja (mlatev, teritev, ličkanje). Obujajo in ohranjajo jih nekatera kulturna in folklorna društva. Za boljše razumevanje načina življenja so opisane karakterne značilnosti Muropoljcev ter kratek geografski in zgodovinski pregled Murskega polja.
Ključne besede: šege, navade, verovanja, običaji, Mursko polje.
Objavljeno: 16.07.2013; Ogledov: 2430; Prenosov: 521
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

10.
UPORABA STANDARDA SKRBNOSTI DOBREGA STROKOVNJAKA V SODNI PRAKSI
Anton Pori, 2013, diplomsko delo

Opis: Standard skrbnosti se uporablja za presojo ravnanj določenega udeleženca obligacijskega razmerja. Vedno se uporabi tedaj, kadar ravnanje udeležencev v obligacijskem razmerju ni posebej določeno z med njimi veljavno pogodbo ali pa ni posebej določeno s pravnimi pravili. Obligacijski zakonik pa razlikuje med dvema različnima standardoma skrbnosti kot sta urejena v 6. členu tega zakona. To sta standard skrbnosti dobrega gospodarja oziroma gospodarstvenika ter standard skrbnosti dobrega strokovnjaka. Kateri standard se bo uporabil je odvisno od tega, ali se presoja ravnanje udeleženca, ki izpolnjuje obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ali pa ta obveznost ni v zvezi z njegovo poklicno dejavnostjo. Kot pravi sam zakon v drugem odstavku 6. člena je standard skrbnosti dobrega strokovnjaka strožji, saj se ravnanje udeleženca pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti presoja po pravilih stroke in običajih. V tem diplomskem delu sem podrobneje razdelal standard skrbnosti dobrega strokovnjaka. Ugotavljal sem kateri udeleženci morajo ravnati v skladu s tem standardom, pomen pravil stroke ter običajev pri presojanju ravnanja udeleženca iz njegove poklicne dejavnosti in na podlagi že uveljavljene teorije in sodne prakse podrobneje preučil pomen standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka ter njegovo uporabo.
Ključne besede: skrbnost, skrbnost dobrega strokovnjaka, pravila stroke, običaji, profesionalna oseba, subjektivna odškodninska odgovornost, objektivna odškodninska odgovornost, poslovna odškodninska odgovornost
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 5803; Prenosov: 1030
.pdf Celotno besedilo (258,82 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici