| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
61.
OBDELOVALNI STROJI ZA ORODJARSTVO
Luka Kutnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Izdelava orodij zahteva, zelo natančne in prilagodljive stroje. V diplomskem delu je narejen kratek pregled glavnih sestavnih komponent obdelovalnih strojev, ter njihovih lastnosti, ki so potrebne, da lahko obdelovalni stroj smatramo kot primeren za orodjarstvo. Na kratko so predstavljeni tudi CAD in CAM sistemi, ki so prav tako nepogrešljivi pri izdelavi orodij. Na koncu so predstavljene še dodajalne tehnologije, ki se prav tako pojavljajo v orodjarstvu.
Ključne besede: obdelovalni stroji, orodjarstvo, dodajalne tehnologije
Objavljeno: 16.11.2012; Ogledov: 1346; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

62.
Analiza uvajanja horizontalnega obdelovalnega centra v proizvodnjo ulitkov
Zvonko Bedenik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je skratka opisana zgodovina nastanka CNC strojev, njuna uporaba in uvajanje v proizvodnjo ter njihove prednosti in slabosti. V jedru dela sem opisal postopek nabave horizontalnega obdelovalnega centra v tovarno MIV d.o.o. Varaždin. Zaradi želje da povečamo stopnjo avtomatizacije, skrajšanja časa izdelave, ter konkurenčnosti na svetovnem trgu, odločili smo se za uvedbo CNC horizontalnega obdelovalnega centra. Opisane so pomembne karakteristike stroja katere so zahtevane od dobaviteljev ter njihove ponudbe in primerjave med stroji podobnih karakteristik. V tem delu je tudi opisan proces izdelave temeljev za stroj, pa tudi in cenik šolanja operaterjev na stroju. Na koncu sem prikazal izračun ekonomske upravičenosti uvedbe stroja in primerjave med obstoječi strojih, katere bi zamenili z novim strojem. V diplomskem delu sem poskusil prikazati postopek kateri je pomembno opraviti pri uvedbi novega stroja v proizvodnjo.
Ključne besede: CNC-stroji, horizontalni obdelovalni center, investicije, uvajanje
Objavljeno: 11.11.2013; Ogledov: 847; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

63.
Uvajanje računalniško podprte proizvodnje
Uroš Trupej, 2013, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi sem se osredotočil na uvajanje računalniško podprte proizvodnje in kakšne prednosti prinaša. Računalniško podprta proizvodnja združuje moderno računalniško tehnologijo z naprednimi obdelovalnimi stroji in povezavo z informacijskim sistemom, kjer je človek še vedno vodilo napredka. Na teoretičnem primeru sem prikazal kakšne spremembe mora neko podjetje opravit in kakšne pogoje mora zadostiti, da lahko uvede računalniško podprto proizvodnjo.
Ključne besede: RIP - Računalniško integrirana proizvodnja, CIM - Computer integrated manufacturing, CAD - Computer Aided Design.CAM - Computer Aided Manufacturing, CAE - Computer Aided Engeneering, CAQ - Computer Aided Quality Assurance, CAPP - Computer Aideded Process Planning, CABS - Computer Aideded Business Sysytem, CAST - Computer Aideded Storagee and Transport, CNC - Computer Numerical Control, POS - Prilagodljivi obdelovalni stroji
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 1151; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

64.
Tehnološka in ekonomska analiza prilagodljivih obdelovalnih sistemov - Arcont d.d.
Benjamin Bokan, 2013, diplomsko delo

Opis: Prilagodljivi obdelovalni sistemi zagotavljajo boljše karakteristike kot nepovezani stroji. Te karakteristike se kažejo v zmanjšanju pretočnih časov, povečanju produktivnosti, ceni izdelave in razbremenitvi delavca. Uvedba avtomatizacije pripomore k doseganju večje konkurenčnosti podjetja in je nujno potrebna za njegov obstoj. Diplomsko delo se osredotoča na uvedbo avtomatizacije upogiba in tehnološko in ekonomsko analizo konkretnega primera v podjetju Arcont d.d. Cilj avtomatizacije je izboljšanje delovnih pogojev, povečanje varnosti pri delu in zmanjšanje negativnih vplivov na zdravje. Tehnološka analiza bo pokazala, da se po uvedbi avtomatizacije upogiba pretočni in izdelovalni časi bistveno zmanjšajo in s tem pripomorejo k doseganju konkurenčnosti podjetja na domačem in tujem trgu.
Ključne besede: prilagodljivi obdelovalni sistemi, avtomatizacija upogiba, tehnološka in ekonomska analiza
Objavljeno: 18.10.2013; Ogledov: 1228; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

65.
VIZUALIZACIJA VODENJA LESNO OBDELOVALNEGA STROJA NA INDUSTRIJSKEM HMI PANELU
Darko Lorbek, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema snovanje in izdelavo nadzornega sistema za lesno-obdelovalni stroj, ki bo izveden s pomočjo programabilnega logičnega krmilnika (PLK) Siemens S7-200 in Siemens HMI TP 177 micro panela na dotik. Diplomska naloga obsega sintezo krmilnega programa, ožičenje razširitvenega modula in izdelavo vizualizacije krmilja na HMI zaslonu. V diplomskem delu so opisani posamezni sklopi lesno-obdelovalnega stroja in postopek načrtovanja vizualizacije nadzornega sistema.
Ključne besede: nadzorni sistem, vizualizacija, lesno-obdelovalni stroj
Objavljeno: 17.11.2014; Ogledov: 862; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (25,82 MB)

66.
Večkriterijsko optimiranje strege pri montaži z evolucijskim pristopom
Primož Gerčar, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava večkriterijsko optimizacijo strege v prilagodljivem montažnem sistemu z evolucijskim pristopom. Prvi del magistrskega dela vsebuje splošen pregled inteligentnih proizvodnih sistemov, naprednih montažnih sistemov, strege v prilagodljivih montažnih sistemih ter pregled nekaterih pomembnih sodobnih evolucijskih algoritmov. Sledijo opisi večkriterijske optimizacije in različni pristopi za njeno izvedbo. Drugi del naloge zajema praktičen primer optimiranja strege, zasnovo in izdelavo lastnega sistema za večkriterijsko optimiranje razmestitve in strege ter ovrednotenje dobljenih rezultatov v obliki preglednic in diagramov. Optimizacija montažnega procesa je bila izvedena z lastnim sistemom s poljubno določenim tlorisom montažne hale, poljubno umestitvijo montažnih strojev v prostor ter določitvijo karakteristik montažnih strojev in izdelkov za montažo. Sledila je optimizacija po stroškovnem kriteriju z izborom strojev, razvrstitvijo izdelkov med stroje ter optimizacijo strege. Med izvajanjem montažnega procesa po stroškovnem optimizacijskem kriteriju se je zaradi potrebe po pohitritvi procesa izvršil prehod na nov montažni scenarij po časovnem optimizacijskem kriteriju. Dosežena je bila pohitritev montažnega procesa z nekaj višjimi obdelovalnimi stroški in sposobnost prilagajanja optimizacijskega sistema različnim zahtevam. Raziskava je pokazala, da je v nalogi razvit sistem praktično uporaben in sicer za optimizacijo v prilagodljivih proizvodnih sistemih kot so montažni sistemi, obdelovalni sistemi, skladiščni sistemi ali sistemi s serijsko proizvodnjo. Uporabimo ga lahko tudi pri snovanju novega prilagodljivega proizvodnega sistema ali pri razporejanju novih strojev v obdelovalni proces.
Ključne besede: prilagodljivi obdelovalni sistemi, prilagodljivi montažni sistemi, optimiranje strege, razmeščanje naprav, večkriterijska optimizacija, evolucijsko računanje, genetski algoritmi
Objavljeno: 13.05.2014; Ogledov: 1220; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (7,08 MB)

67.
Strega CNC-obdelovalnega stroja z robotom KUKA KR30
Denis Kokol, 2014, diplomsko delo

Opis: V podjetju Unior d. d. so se problematike kratkega taktnega časa ob zahtevni obdelavi globokega vrtanja obdelovanca lotili z rešitvijo simultane obdelave dveh obdelovancev na stroju FPZ-250, kateremu posluževanje zaradi potrebe natančnosti in minimalnega časa vlaganja 20 sekund vrši robot z nosilnostjo 30 kg. Izdelali so tudi prijemalo, ki vpenja 4 obdelovance, da se lahko zagotovi strega stroj v danem časovnem intervalu. V nalogi je kot glavni predmet naloge predstavljen robot Kuka kr30ha, zagon robota, logično programiranje ter učenje trajektorij za potrebe strege.
Ključne besede: kardanski zglob, avtomatizirana proizvodnja linija, CNC obdelava globokega vrtanja, obdelovalni stroj, robotska strega, robot KUKA Kr30HA.
Objavljeno: 01.07.2014; Ogledov: 1456; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

68.
Uporaba merilnih sistemov pri razvoju izdelkov v orodjarni podjetja Carrera Optyl
Jernej Kuharič, 2014, magistrsko delo

Opis: V današnjem času so na področju proizvodnega strojništva zahteve po proizvodnji izdelkov najvišje možne kakovosti zelo visoke. Visoka preciznost izdelave izdelkov se zahteva predvsem na področju orodjarstva. Da jo lahko zagotovijo, morajo uporabljati pri svojem delu najsodobnejše merilne sisteme. Magistrsko delo je izdelano za potrebe orodjarne podjetja Carrera Optyl. V magistrskem delu je izvedenih več meritev različnih izdelkov. Cilj je bil izbrati najprimernejše merilne sisteme za meritev določenih dimenzij in oblik različnih izdelkov. Prav tako je bil cilj podrobneje spoznati določene merilne sisteme in način dela z njimi. Za potrebe primerjave orodja za izsek stekel za smučarska očala, utorne pločevine in STL-modela očal z njihovimi CAD-modeli, je bil uporabljen optični trikoordinatni merilni sistem za 3D skeniranje. Za meritev monoformne maske je bil uporabljen tipalni trikoordinatni merilni sistem. Za meritev predpisanih dimenzij na STL-modelu očal je bilo uporabljeno še ročno merilno sredstvo, in sicer pomično merilo. Meritev orodja za izsek stekel za smučarska očala in utorne pločevine je bila izvedena z namenom ugotovitve, ali še izdelujeta dovolj kakovostne izdelke in kaj je potrebno upoštevati, če se pojavi potreba po izdelavi novih. Podjetje se odloča o nakupu naprave za selektivno lasersko sintranje. Sposobnost naprave je bilo potrebno preveriti na podlagi optične in ročne meritve STL-modela očal. Rezultati so pokazali, da je bil izdelek izdelan natančno glede na njegovo kompleksnost. Sledila je še tipalna meritev monoformne maske, na podlagi katere je bila preverjana naprava, ki deluje na principu dodajalne izdelave in je v lasti podjetja Carrera Optyl. Naprava izdeluje izdelke zadovoljive kakovosti. Vsi dobljeni merilni rezultati so tekom dela podrobno statistično analizirani in komentirani.
Ključne besede: trikoordinatne meritve, nadzor izdelkov, orodje, obdelovalni stroj, slojevite tehnologije
Objavljeno: 03.09.2014; Ogledov: 1023; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (4,20 MB)

69.
Tehnološka in ekonomska analiza CNC proizvodnega sistema
David Kurečič, 2014, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu je iz tehnološkega in ekonomskega vidika raziskan in opisan CNC proizvodni sistem v podjetju Alutec (Mariborska livarna Maribor), pri čemer je podrobno predstavljena mehanska obdelava ohišja menjalnika na CNC obdelovalnem centru. V uvodnih, teoretičnih poglavjih so predstavljene osnove NC in CNC tehnologije, programiranja CNC strojev, CAD/CAM tehnologije ter opredelitev stroškov. V praktičnem delu diplomskega dela je predstavljen izdelek ohišje menjalnika, opisana je avtomatizirana linija za mehansko obdelavo ter vsi procesi, ki so del te linije. Podrobneje je predstavljen CNC obdelovalni center za mehansko obdelavo ter s pomočjo slik opisan proces mehanske obdelave. Zadnje poglavje je namenjeno stroškovni analizi proizvodnje ohišja menjalnika, kjer so našteti in opisani vsi stroški proizvodnje ter narejen izračun mesečnega dobička glede na prodajno ceno izdelka.
Ključne besede: Ključne besede: NC in CNC tehnologija, CNC obdelovalni center, ohišje menjalnika, mehanska obdelava, stroškovna analiza
Objavljeno: 20.11.2014; Ogledov: 849; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

70.
Modeliranje in optimizacija CNC obdelav s skupinsko inteligenco
Marko Hrelja, 2015, doktorska disertacija

Opis: Izboljševanje obstoječe proizvodnje in obdelovalnih sistemov zahteva nenehno posodabljanje in integracijo najnovejših tehnologij v proizvodne sisteme. Proizvodnih spremenljivk je čedalje več, s tem pa se povečuje množica podatkov, ki jo moramo obdelati, tu pa velikokrat klasične analitične metode optimizacije odpovedo. Zaradi tega smo prisiljeni bolje izkoristiti razpoložljive proizvodne vire, zato pa moramo poseči po naprednejših pristopih reševanja problemov. Za reševanje zahtevnih problemov čedalje pogosteje uporabljajo različna področja umetne inteligence, še zlasti strojnega učenja. Pregled do sedaj opravljenih raziskav je pokazal, da so obstoječi razviti sistemi precej ozko usmerjeni. V disertaciji predlagamo popolnoma nov pristop k modeliranju CNC-obdelav s pomočjo novega gravitacijskega iskalnega algoritma (GSA), ki spada med metode skupinske inteligence. Razviti inteligentni sistem deluje na osnovi osnovnih Newtonovih fizikalnih zakonov oziroma na osnovi interakcij med masnimi telesi v prostoru. Za primerjavo in potrditev ustreznosti rezultatov doktorske disertacije smo uporabili tudi metodo modeliranja z rojem delcev (PSO). Primerjava je pokazala, da je GSA algoritem primeren za modeliranje obdelav z odrezovanjem, saj so odstopanja od eksperimentalnih podatkov v sprejemljivih mejah. Dobljeni modeli so dobro opisali postopek odrezovanja materiala s struženjem, ki smo ga uporabili kot postopek odrezovanja. Posebej velja omeniti, da je GSA algoritem v najslabšem primeru vsaj dvakrat hitrejši od enakovrednega PSO algoritma. Dobljen model CNC-obdelave smo nato uporabili za večkriterijsko optimiranje obdelovalnih parametrov: optimalne hrapavosti obdelane površine, rezalnih sil in časovne obstojnosti orodja. Vsaka izmed omenjenih odvisnih spremenljivk prispeva k optimalnemu delovanju CNC-obdelovalnega stroja, kar znižuje stroške proizvodnje. Večkriterijsko optimiranje smo izvedli s pomočjo NSGA-II algoritma. Za optimiranje smo morali določiti tudi omejitve. Te smo določili s pomočjo teoretičnih izračunov in jih preverili s pomočjo eksperimentalnih podatkov. Zaradi obsega dela smo se omejili na struženje, hkrati pa so v delu predstavljene osnove prilagoditev za uporabo metod na ostalih obdelovalnih strojih, saj je predlagan pristop univerzalen.
Ključne besede: inteligentni obdelovalni sistem, CNC-obdelovalni stroj, odrezovanje, struženje, skupinska inteligenca, optimizacija z rojem delcev, gravitacijski iskalni algoritem, genetski algoritmi, večkriterijska optimizacija, NSGA-II algoritem
Objavljeno: 04.02.2015; Ogledov: 1415; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici