1. Aplikacijski programski vmesnik za zgodnjo oceno pridelka jabolkAnže Ferčec, 2024, magistrsko delo Opis: Cilj magistrskega dela je bil implementirati aplikacijski programski vmesnik, ki bi sadjarjem na enostaven način, s pomočjo desetih slik iz sadovnjaka, omogočal izračun zgodnje napovedi pridelka. V magistrskem delu je najprej predstavljen pomen tehnologije v agrikulturi in pregled sorodnih obstoječih del. Temu sledi predstavitev zasnove projekta in nato podroben opis implementacije vsakega dela naše rešitve, kjer je predstavljena implementacija strežnika, iskanja referenčnega objekta, iskanja jabolk ter napovedi pridelka. Na koncu magistrskega dela je opisano še testiranje naše implementacije na štirinajstih skupinah slik iz različnih sadovnjakov. Testi so pokazali, da je aplikacijski programski vmesnik dosegel povprečno 79,49 % natančnost pri napovedovanju pridelka jabolk. Ključne besede: ocena pridelka, sadjarstvo, obdelava slik, detekcija objektov, aplikacijski programski vmesnik Objavljeno v DKUM: 06.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (13,58 MB) |
2. Primerjava lastnosti produktov pridobljenih s hidrotermalno karbonizacijo in torefikacijo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeMatej Zazijal, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo želeli primerjati postopka hidrotermalne karbonizacije in torefikacije ter lastnosti končnih produktov. Surovini, ki smo ju toplotno obdelali, sta bili papirni in biološki mulj iz papirne industrije. Preverili smo tudi, kakšen je efekt predhodne obdelave mulja z alkoholnim kisom. Hidrotermalno karbonizacijo smo izvedli pri 250 °C z različnima reakcijskima časoma, in sicer 2 h in 4 h. Torefikacijo smo izvedli v atmosferi z dušikom in atmosferi z ogljikovim dioksidom, pri čemer smo vzorce enkrat segreli do 250 °C, drugič pa do 350 °C.
Analiza plinov, ki so se sproščali med torefikacijo, je pokazala, da je ogljikov dioksid tisti plin, ki nastaja v največji meri. Iz elementne analize je razvidno, da se delež ogljika v toplotno obdelanih vzorcih poveča, razmerje H/C in O/C pa se zmanjša. Razmerje goriva je dosti večje pri vzorcih, obdelanih s torefikacijo. Toplotna obdelava zviša kurilno vrednost. Nakisani vzorci so imeli po večini višjo kurilno vrednost. Z višjo temperaturo in daljšim časom obdelave praviloma dobimo oglje, ki ima višjo kurilno vrednost in energijsko gostoto. Največje masne in energijske izkoristke smo dobili pri torefikaciji na 250 °C, na izkoristek pa sta najbolj vplivala temperatura torefikacije in vrsta obdelovanega materiala. Glede na FTIR-spektre sklepamo, da so se celuloza, hemiceluloza in lignin med toplotno obdelavo v večini razgradili. Izmerili smo tudi vrednost pH in prevodnost ter določili vsebnost nutrientov v procesnih tekočinah, ki smo jih dobili s hidrotermalno karbonizacijo. Ključne besede: termična obdelava, torefikacija, hidrotermalna karbonizacija, odpadki papirne industrije, analiza plinov, gorivne lastnosti Objavljeno v DKUM: 15.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (3,67 MB) |
3. Analiza površinske barvne obdelave vodnika OPPC z namenom povečanja zmogljivosti hlajenja prenosnega vodaEdi Drevenšek, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so obravnavani prehodi toplote in toplotno ravnotežje visokonapetostnega nadzemnega večžičnega faznega vodnika OPPC s ciljem določiti njegovo temperaturno obremenitev glede na obremenitveni tok in meteorološke razmere. Zaradi potrebe po povečanju zmogljivosti hlajenja prenosnega voda so bili analizirani nanosi barvnih in namensko razvitih premazov na goli vodnik OPPC. V ta namen je bil izdelan analitični in numerični model za izračun toplotnega polja. Rezultati simulacij so bili potrjeni z meritvami in preskusi na merilni progi modela omrežja, postavljeni na preskusnem poligonu Infrastrukturnega centra za energetske meritve (ICEM-TC) v sodelovanju s podjetjem ELES, d. o. o. Goli OPPC vodnik je bil uporabljen kot referenca za primerjavo vplivov premazov na hlajenje vodnika.
Ker imajo barvni premazi in tudi goli vodnik različne vrednosti emisivnosti in absorpcije, kar vpliva na temperaturo vodnika, je bila izvedena tudi eksperimentalna ocena emisivnosti. Ključne besede: vodnik OPPC, toplotno ravnotežje nadzemnega vodnika, emisivnost, absorpcija, površinska barvna obdelava, hlajenje vodnika Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (8,91 MB) |
4. Uporaba umetne inteligence za analizo podatkovih baz : diplomsko deloBenjamin Lokmić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na uporabo umetne inteligence, natančneje modela GPT-4o, za analizo treh podatkovnih baz, ki vključujejo meritve koncentracij črnega ogljika, prometne podatke in meteorološke podatke. Glavni namen raziskave je raziskati, kako umetna inteligenca omogoča učinkovito obdelavo teh podatkov, ter izvesti analizo vzorcev in korelacij med prometnimi konicami, ravnjo onesnaženja in vremenskimi pogoji. V raziskavi so uporabljeni podatki, zbrani v desetdnevnem obdobju na različnih lokacijah glede na oddaljenost od ceste. Osrednja naloga raziskave sta združevanje teh različnih podatkovnih nizov in preučevanje, kako lahko GPT-4o prispeva k hitrejši in zanesljivejši analizi teh podatkov. Poleg tega raziskava proučuje potencial umetne inteligence pri izboljšanju tradicionalnih pristopov za analizo okoljskih podatkov, zlasti kar zadeva natančnost, hitrost obdelave in prepoznavanje povezav med analiziranimi podatkovnimi bazami. Ključne besede: umetna inteligenca, GPT-4o, obdelava podatkov Objavljeno v DKUM: 27.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,53 MB) |
5. Snovanje modularne vpenjalne naprave za obdelavo oljne kadiEmir Karić, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo zasnovali modularno vpenjalno napravo za obdelavo oljne kadi. Pri konstruiranju vpenjalne naprave smo morali upoštevati, da omogoča natančno pozicioniranje, omogoča zadostno ponovljivost vpenjanja. Ob tem smo morali biti pozorni na enostavnost in ergonomičnost vpenjanja. Izdelali smo navodila za montažo vpenjalne naprave, animacijski film montaže, eksplozijski model vpenjalne naprave in stroškovne kalkulacije. Določili smo tudi obdelovalne postopke, za katere smo izbrali ustrezna orodja in parametre, na podlagi katerih smo izbrali še ustrezen obdelovalni stroj. Ključne besede: vpenjalna naprava, snovanje, obdelava Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (3,15 MB) |
6. Analiza procesa vodenja proizvodnje v Inel d. o. o.Marko Žvegler, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na podjetje Inel d. o. o., ki je specializirano za razvoj in proizvodnjo naprav za dotisk, kontrolo, verifikacijo in agregacijo v farmacevtski industriji. Poleg tega podjetje nudi tudi prilagojene rešitve za izdelavo naprav, ki omogočajo podajanje in sestavljanje izdelkov z uporabo robotske tehnologije. Delo obravnava temeljne metode načrtovanja in vodenja proizvodnje, s poudarkom na analizi celotnega proizvodnega procesa – od začetnega pridobivanja dokumentacije do končne izdelave strojnih delov. V nalogi so predstavljeni predlogi za optimizacijo in izboljšanje proizvodnih procesov, s ciljem povečanja učinkovitosti in kakovosti proizvodnje. Z nadgradnjo digitalizacije v proizvodnji sestavnih delov bi dobili natančnejše čase za izdelave določenih delov naprav. Ključne besede: načrtovanje, vodenje proizvodnje, strojna obdelava, optimizacija procesov, proizvodnja izdelka Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 0 |
7. Simulacija postopka obdelave kovinskega izdelka z robotom : diplomsko deloMaj Hajdinjak Krajnc, 2024, diplomsko delo Opis: Tema diplomskega dela je bila narediti simulacijo postopka obdelave kovinskega izdelka z robotom. V prvem delu diplomskega dela smo preučevali, kateri postopki so primerni za obdelavo z robotom, kateri niso in zakaj je temu tako. V drugem delu pa je sledila simulacija obdelave z robotom kovinske plošče, ki služi kot premični del Z-osi na CNC usmerjevalniku. Pri tem smo po korakih opisali postopek kako pripraviti delovno celico, orodje in robota ter kako definirati obdelovalne postopke in jih prikazati kot simulacijo. Na koncu so prikazani rezultati simulacije. Ključne besede: obdelava z robotom, simulacija, načrtovanje proizvodnega procesa Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,71 MB) |
8. Vpliv umetne inteligence na razvoj elektronskega poslovanjaŠpela Pamela Škof, 2024, magistrsko delo Opis: COVID-19 je popolnoma spremenil vedenje potrošnikov, predvsem zaradi večje odvisnosti od spletnega nakupovanja. Pandemija je podjetja prisilila v razvoj inovativnih strategij za konkurenčnost in prilagoditev hitrim spremembam, hkrati pa spodbudila razvoj umetne inteligence (UI). UI vključuje inženiring strojev in programov, ki omogočajo samostojno odločanje ali posredovanje informacij za lažje odločanje. Programsko opremo za UI je mogoče prilagoditi glede na specifične potrebe organizacij. Kljub prednostim UI v e-poslovanju ostaja ta tehnologija nova, zato je za izkoriščanje njenih potencialov potrebno celovito razumevanje. Če organizacije ne razumejo njenih zapletov, lahko to omeji njihove koristi. Chatboti in obdelava naravnega jezika lahko še bolj učinkovito zadovoljijo potrebe strank, omogočajo hitro komunikacijo, odgovarjanje na vprašanja in reševanje težav v realnem času, kar izboljšuje zadovoljstvo strank in kakovost interakcij. Ključne besede: Umetna inteligenca, elektronsko poslovanje, chatboti, strojno učenje, obdelava naravnega jezika. Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,96 MB) |
9. Trajnostna proizvodnja pigmenta za aplikacije z visoko dodano vrednostjo : magistrsko deloMaja Helbel, 2024, magistrsko delo Opis: V okviru magistrskega dela smo preučevali vpliv različnih omakal, površinsko aktivnih sredstev, modifikatorjev površine in procesnih pogojev na kakovost pigmentov v končnih aplikacijah. Cilj sta bila optimizacija pogojev pri končni obdelavi pigmenta TiO2 in razvoj posebnih modifikacij površin za povečanje predelovalnih sposobnosti TiO2. Uspešno nam je uspelo razviti pigment z izboljšano disperzibilnostjo in visoko vremensko obstojnostjo ter visoko kakovosten pigment za tiskarske barve. Flokulacijo in aglomeracijo smo preprečili z ustreznim omočenjem, dispergiranjem in s stabilizacijo pigmentne disperzije. Površinska modifikacija pigmenta TiO2 je vključevala obarjanje hidratiziranih aluminijevih oksidov na površini delcev TiO2. S prilagajanjem površinskih lastnosti s fino regulacijo procesnih pogojev med nanašanjem anorganskih prekurzorjev smo dosegli boljšo procesibilnost in stabilnost pigmenta ter ožjo porazdelitev velikosti delcev. Poleg tega smo izvedli še implementacijo ustreznih aditivov za dodatno organsko modifikacijo pigmenta.
Učinkovitost površinske obdelave smo določali z uporabo transmisijskega elektronskega mikroskopa. Z merjenjem zeta potenciala smo določili elektrokemične lastnosti pigmentnih delcev. Za določitev učinkovitosti razprševanja svetlobe smo uporabili UV-Vis spektroskopijo. Optične lastnosti pigmenta v končnem proizvodu smo preučevali z določitvijo efektivnosti sipanja svetlobe, podtona, opacitete in sijaja. Ključne besede: titanov dioksid, pigment, površinska obdelava, aluminijev hidroksid, disperzibilnost Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (5,16 MB) |
10. OTS 2024 Advanced information technologies and services : conference proceedings of the 27th conference : zbornik 27. konference2024, zbornik Opis: V zborniku sedemindvajsete konference OTS 2024 so objavljeni prispevki strokovnjakov s področja informatike, v katerih so predstavljena nova spoznanja in trendi razvoja, vpeljave, prilagajanja ter upravljanja informacijskih rešitev, kot tudi konkretni uspešni pristopi in dobre prakse. Prispevki naslavljajo področja sodobnih arhitekturnih izzivov, klasične, generativne in globoke umetne inteligence, sodobnih spletnih ali mobilnih uporabniških vmesnikov, kot tudi tradicionalnih, brezstrežniških in decentraliziranih zalednih sistemov v oblaku. Tematike prispevkov obsegajo tudi zagotavljanje ustreznega skalabilnega okolja zanje ter avtomatizacijo testiranja, merjenje kakovosti in dostavo s proaktivnim naslavljanjem najpogostejših kibernetskih napadov. Rdečo nit prispevkov predstavljajo podatkovne tehnologije, ki so zastopane v obliki klasičnih podatkovnih baz, podatkovnih jezer ter učinkovitega zbiranja, obdelave in vizualizacije velepodatkov. Prispevki tako še naprej omogočajo boljšo povezanost IT strokovnjakov, informatikov, arhitektov in razvijalcev IT rešitev in storitev, kot tudi akademske sfere in gospodarstva. Ključne besede: programsko inženirstvo, informacijski sistemi, informacijske rešitve, digitalna preobrazba, razvoj mobilnih in spletnih rešitev, arhitekture v oblaku, podatkovne tehnologije, poslovna inteligenca, umetna inteligenca in strojno učenje, obdelava velepodatkov in podatkovnih tokov, metode agilnega razvoja, tehnologije veriženja blokov, kibernetska varnost Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 39
Celotno besedilo (23,33 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |