| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
ROSUS 2023 - Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2023: : Zbornik 17. strokovne konference
2023

Opis: ROSUS 2023 – Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2023 je strokovna računalniška konferenca, ki jo od leta 2006 naprej vsako leto organizira Inštitut za računalništvo iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Konferenca povezuje strokovnjake in raziskovalce s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida z uporabniki tega znanja, pri čemer uporabniki prihajajo iz raznovrstnih industrijskih okolij, biomedicine, športa, zabavništva in sorodnih področij. Zbornik konference ROSUS 2023 združuje strokovne prispevke več deset avtorjev, od tega dva vabljena predavanje ter več demonstracijskih prispevkov. Prispevki podajajo najnovejše dosežke slovenskih strokovnjakov s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida, osvetljujejo pa tudi trende in novosti na omenjenih strokovnih področjih. Velik poudarek prispevkov je na promoviranju ekonomske koristnosti aplikacij računalniške obdelave slik in vida v slovenskem prostoru. Takšne računalniške aplikacije zaradi visoke natančnosti, robustnosti in izjemnih hitrosti pri obdelovanju informacij nudijo namreč nove priložnosti za uveljavitev na trgu visokih tehnologij.
Ključne besede: računalniška obdelava slik, strojni vid, biomedicina, industrijske aplikacije, prenos znanja
Objavljeno v DKUM: 16.03.2023; Ogledov: 414; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (10,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Razvoj ros aplikacij za robustno in varno delovanje humanoidnega robota v dinamičnem okolju : diplomsko delo
Amin Gerzić, 2022, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je razvoj, testiranje in uporaba ROS aplikacij na humanoidnem robotu Pepper z uporabo že obstoječih knjižnic v okolju ROS. V testiranje so bile zajete funkcije zajema in obdelave slike iz kamer robota, ter uporabo obdelanih informacij iz kamer za varno vodenje robota v realnem okolju. Namen tega dela je čim bolj učinkovita in varna interakcija med robotom in realnim okoljem ter objekti v njem. Dokument opisuje funkcije in metode, ki se uporabljajo v ROS za pridobivanje informacij iz robotovih senzorjev ter kako in na kakšen način jih obdelujemo, da krmilimo gibanje robota. V delu je predstavljena aplikacija sledenja humanoidnega robota Pepper na podlagi obdelave slike v okolju ROS, ki je izvedeno na platformi Docker.
Ključne besede: Humanoidni robot, ROS, Docker, sledenje, obdelava slik
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 397; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (4,05 MB)

3.
Uporaba multispektralne kamere v industijskih aplikacijah
Franci Piko, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen postopek zajemanja multispektralnih slik ter obdelava multispektralnih slik. V prvem delu je predstavljeno delovanje mulispektralne kamere in nekaj razlik med njimi ter delovanje multispektralnega senzorja. V drugem delu predstavimo uporabo multispektralne kamere v različnih industrijskih panogah, kjer se ta tehnologija najbolj uporablja. Na koncu v tretjem delu pa je predstavljeno zajemanje slik z multispektralno kamero in obdelava zajetih slik ter vrednotenje rezultatov, ki smo jih dobili z obdelavo.
Ključne besede: multispektralna kamera, multispektralno slikanje, obdelava slik, raster, ločevanje.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2022; Ogledov: 357; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

4.
ROSUS 2022 - Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2022 : Zbornik 16. strokovne konference
2022, zbornik

Opis: ROSUS 2022 – Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2022 je strokovna računalniška konferenca, ki jo od leta 2006 naprej vsako leto organizira Inštitut za računalništvo iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Konferenca povezuje strokovnjake in raziskovalce s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida z uporabniki tega znanja, pri čemer uporabniki prihajajo iz raznovrstnih industrijskih okolij, biomedicine, športa, zabavništva in sorodnih področij. Zbornik konference ROSUS 2022 združuje strokovne prispevke več deset avtorjev, od tega dva vabljena predavanje ter več demonstracijskih prispevkov. Prispevki podajajo najnovejše dosežke slovenskih strokovnjakov s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida, osvetljujejo pa tudi trende in novosti na omenjenih strokovnih področjih. Velik poudarek prispevkov je na promoviranju ekonomske koristnosti aplikacij računalniške obdelave slik in vida v slovenskem prostoru. Takšne računalniške aplikacije zaradi visoke natančnosti, robustnosti in izjemnih hitrosti pri obdelovanju informacij nudijo namreč nove priložnosti za uveljavitev na trgu visokih tehnologij.
Ključne besede: računalniška obdelava slik, strojni vid, biomedicina, industrijske aplikacije, prenos znanja
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 826; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (38,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Čitalnik vodomerov s pomočjo računalniškega vida : diplomsko delo
Sani Horvat, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen postopek zajemanja in obdelave slik vodomerov ter obdelava podatkov (številk), ki jih pridobimo s pomočjo računalniškega vida, tako da jih je možno prikazati na oddaljenem mestu v digitalni obliki. Vse to se izvede z mikroračunalnikom Raspberry Pi, ki ima priključeno kamero. Glavna tema naloge je računalniški vid, ki je ključen del tega sistema.
Ključne besede: Računalniški vid, prepoznava znakov, obdelava slik, obdelava podatkov
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 763; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

6.
Algoritem za učinkovit izračun verige elementarnih morfoloških filtrov na centralni procesni enoti : doktorska disertacija
Danijel Žlaus, 2021, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov algoritem za učinkovit izračun verige elementarnih filtrov na centralni procesni enoti. Verige filtrov so temeljni del tako imenovanih geodetskih operatorjev, ki uporabljajo postopek morfološke rekonstrukcije. Ta iterativno filtrira in omejuje vrednosti filtrirane slike. Dobljeno učinkovitost razvitega algoritma delimo na dva dela. Prvi del se zanaša na učinkovit enonitni izračun elementarnih morfoloških filtrov, kar dosežemo s procesiranjem na mestu, dekompozicijo strukturnega elementa in uporabo vektorskih registrov za pohitritev izračuna. Drugi del pa razvite filtre uporabi za učinkovit vzporeden in hkraten izračun več filtrov v podani verigi. Vzporedni izračun je osnovan na emulaciji podatkovno pretokovnega procesiranja, kjer z analizo topologije predpomnilnika CPE in primernim pripenjanjem niti zagotovimo, da prenos podatkov med jedri CPE poteka preko predpomnilnika. Pokazali smo, da dosežemo največjo prepustnost procesiranja ob uporabi več neodvisnih vzporednih procesnih cevovodov, medtem ko najhitrejše odzivne čase dosežemo z uporabo enega cevovoda. Primerjava z algoritmi stanja tehnike in odprtokodnimi knjižnicami je pokazala, da je predlagani algoritem vedno dosegel boljše računske čase pri obdelavi verig filtrov. V primerjavi z iterativnim izračunom verige filtrov na splošnonamenskih grafičnih procesnih enotah se je predlagani algoritem prav tako izkazal za bistveno hitrejšega, tudi ko smo uporabili CPE nižjega cenovnega ranga.
Ključne besede: morfološki filtri, geodetski operatorji, veriga filtrov, obdelava slik, vzporedno procesiranje, podatkovno pretočna obdelava, vektorsko procesiranje, SIMD, centralna procesna enota
Objavljeno v DKUM: 13.04.2021; Ogledov: 1013; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (6,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Vektorizacija rasterskih slik tlorisov zgradb : magistrsko delo
Martin Oprešnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali z vektorizacijo tlorisov stavb. Razvili smo sistem, ki na rasterski sliki tlorisa zazna stene in jih shrani v vektorsko obliko. Omejili smo se na zaznavo sten. Tlorisi lahko poleg označenih sten vsebujejo tudi okna, vrata in pohištvo. Okoli tlorisa je lahko glava načrta, ki vsebuje metapodatke, ki so med drugim naslov, merilo in ime arhitekta. Glavo smo pred vektorizacijo ročno odstranili. Sistem pri večbarvnih načrtih na podlagi barve najprej odstrani oznake, ki ne predstavljajo sten. Za tem zazna tip notacije načrta. Pri načrtih, ki imajo notacijo dveh vzporednih črt s filtriranjem poudarimo črte, sliko binariziramo, izračunamo skeleton slike, zaznamo črte in s pomočjo zaznanih črt zaznamo stene. Pri načrtih z notacijo odebeljene črte pa sliko filtriramo s filtrom mediane, jo binariziramo, zaznamo robove črt in iz zaznanih črt zaznamo stene. Izmed zaznanih sten za tem odstranimo morebiti napačno zaznane stene in izboljšamo natančnost detekcije v vogalih sten. Na koncu zaznane stene shranimo v vektorsko sliko v formatu SVG. Za preizkus naše rešitve smo pripravili podatkovno zbirko 40 tlorisov, od katerih je 20 načrtov za vsak tip notacije. Ročno označene tlorise smo z avtomatsko zaznanimi tlorisi primerjali s pomočjo Jaccardovega indeksa, senzitivnosti, preciznosti in relativne napake seštevka dolžin sten. Na testnih podatkih je naš sistem zaznal stene s povprečnim Jaccardovim indeksom 0,7; senzitivnostjo 0,76; preciznostjo 0,81 in povprečno napako pri seštevku dolžin sten 0,13. Na podlagi rezultatov sklepamo, da je predlagan programski sistem primeren za grobo vektorizacijo, a ni dovolj natančen za popolno avtomatsko uporabo.
Ključne besede: obdelava slik, tlorisi stavb, vektorizacija
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 811; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (21,95 MB)

8.
ROSUS 2020 - Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2020 : Zbornik 15. strokovne konference
2020, zbornik

Opis: ROSUS 2020 – Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2020 je strokovna računalniška konferenca, ki jo od leta 2006 naprej vsako leto organizira Inštitut za računalništvo iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Konferenca povezuje strokovnjake in raziskovalce s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida z uporabniki tega znanja, pri čemer uporabniki prihajajo iz raznovrstnih industrijskih okolij, biomedicine, športa, zabavništva in sorodnih področij. Zbornik konference ROSUS 2020 združuje strokovne prispevke več deset avtorjev, od tega dva vabljena predavanje ter več demonstracijskih prispevkov. Prispevki podajajo najnovejše dosežke slovenskih strokovnjakov s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida, osvetljujejo pa tudi trende in novosti na omenjenih strokovnih področjih. Velik poudarek prispevkov je na promoviranju ekonomske koristnosti aplikacij računalniške obdelave slik in vida v slovenskem prostoru. Takšne računalniške aplikacije zaradi visoke natančnosti, robustnosti in izjemnih hitrosti pri obdelovanju informacij nudijo namreč nove priložnosti za uveljavitev na trgu visokih tehnologij.
Ključne besede: računalniška obdelava slik, strojni vid, biomedicina, industrijske aplikacije, prenos znanja.
Objavljeno v DKUM: 04.03.2020; Ogledov: 1392; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (26,90 MB)

9.
Tehnike računalniškega vida pri avtomatiziranem snemanju rokometne tekme : diplomsko delo
Goran Krajnc, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali s študijem, preizkušanjem in implementiranjem osnovnih postopkov računalniške obdelave slik in računalniškega vida za razvoj avtomatiziranega snemanja rokometnih tekem, odigranih v dvorani. V okviru diplomskega dela smo razvili računalniški algoritem, ki omogoča povsem avtonomno snemanje dogodkov na rokometnem igrišču, ki jih je treba posneti s kamero. Z dvema na strop pritrjenima kamerama smo s pomočjo tehnik računalniške obdelave slik in vida izluščili igralce na igrišču. V nadaljevanju smo analizirali postavitev igralcev in ocenili, v kateri ciljni točki na igrišču se izvaja dogodek, ki ga je treba posneti. V eksperimentalnem delu diplomske naloge smo posneli video dejanske rokometne tekme, s pomočjo katere smo razvijali in testirali naš postopek. Testirali smo na petdesetih slikah, naključno izbranih z video posnetka, pri čemer smo bili pozorni, da je bila ciljna točka pravilno določena. Definirali smo območja, ki bi jih morala zajeti kamera za snemanje videa in jih primerjali z merjenim rezultatom. Rezultati so pokazali, da naša rešitev v 86 % pravilno zazna in posname pomemben dogodek rokometne tekme. Naš sistem je manj uspešen v izjemnih situacijah, kot so, na primer, protinapad ali met žoge na prazen gol. Na osnovi eksperimentalnih rezultatov trdimo, da naša rešitev dosega zadovoljivo uspešnost.
Ključne besede: snemanje rokometne tekme, kamera, sledenje igralcem, računalniška obdelava slik, računalniški vid
Objavljeno v DKUM: 17.04.2019; Ogledov: 1638; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

10.
Avtomatizacija ergonomsko oblikovanega delovnega mesta s pomočjo računalniškega vida in naprave Kinect
Alen Bratanović, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V okviru našega magistrskega dela smo raziskovali povezavo naprednih računalniških tehnologij, kot je računalniški vid, pri reševanju problemov na področju ergonomije delovnega mesta. Z uporabo naprave Kinect, ki ponuja možnost razvoja aplikacij na omenjenem področju, smo pripravili lastno aplikacijo za avtomatiziran izračun tveganja po metodi RULA. Metodologija: Potrjevali smo dve hipotezi: da je računalniška ocena podobna ročni oceni in da lahko Kinect aplikacija zazna primere, ki so problematični iz ergonomskega vidika na podlagi RULA ocene. Aplikacijo smo empirično preizkusili s pomočjo eksperimenta, ki smo ga izvedli na delovnem mestu medicinske sestre. Rezultate raziskave smo statistično obdelali in izvedli Wilcoxonov test predznačenih rangov med ročno in avtomatično oceno in s pomočjo Fisherjevega eksaktnega testa za male vzorce preverili, ali Kinect aplikacija pravilno klasificira problematične položaje. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se ročne in avtomatične ocene bistveno ne razlikujejo (Z= -1,414, p = 0,157) in da klasifikacija položajev bistveno odstopa od naključja (p=0,007). Sklep: Na podlagi pridobljenih rezultatov in izvedene statistične analize smo dokazali sposobnost, uporabnost in sprejemljivo natančnost naprave Kinect za avtomatsko ocenjevanje ergonomskih položajev po metodi RULA na delovnem mestu.
Ključne besede: ergonomija, metoda RULA, programska oprema, informacijski sistem, obdelava slik
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1236; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (5,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici