| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Mobilna aplikacija za oddaljeno upravljanje vozila s kamero na platformi Raspberry Pi : diplomsko delo
Anže Ferčec, 2021, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil pripraviti vozilo z vrtljivo kamero, na katerem je računalnik Raspberry Pi, in narediti aplikacijo za Android mobilno napravo, s katero bi lahko upravljali vozilo na daljavo preko brezžičnega internetnega omrežja. V diplomskem delu je najprej opisana zasnova celotnega projekta, uporabljena strojna in programska oprema. Nato je bolj podrobno predstavljena implementacija naše rešitve, kjer se predstavi kalibracija uporabljenih senzorjev, izračun orientacije s pomočjo algoritma Madgwick, zajem slike na vozilu in potek komunikacije med vozilom ter mobilno napravo. Na koncu diplomskega dela je opis testiranja, predstavitev dobljenih rezultatov in predlogi za možne izboljšave trenutne rešitve.
Ključne besede: Raspberry pi, mobilna aplikacija, obdelava senzorskih signalov, internet stvari, oddaljeno upravljanje vozila
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1039; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

2.
Brezžični elektrookulografski merilni sistem : diplomsko delo
Blaž Kovačič, 2020, diplomsko delo

Opis: Elektrookulografija je ena od metod, ki se v oftalmologiji uporabljajo za beleženje gibov oči. Temelji na meritvi potenciala roženice in mrežnice, ki obstaja med sprednjim in zadnjim delom človeškega očesa. Posledično je elektrookulograf je naprava za beleženje gibov oči. V diplomskem delu smo izdelali brezžični elektrookulografski merilni sistem, ki na računalniku prikazuje izmerjen signal – elektrookulogram. Zasnovali smo elektronsko vezje za zajem signala z inovativnimi senzorji EPIC ter vezje za filtriranje in brezžični prenos zajetega signala; prav tako smo izdelali računalniški program, ki v realnem času prikazuje zajet signal. Na koncu smo naredili meritve očesnih signalov večih subjektov in ugotovili, da je zajet elektrookulografski signal mogoče uporabiti v namen razpoznave očesnih kretenj, kar je lahko uporabno za ljudi s težjimi omejitvami v gibanju, na primer pri tetraplegiji.
Ključne besede: Elektrookulograf, EPIC, BLE, Bluetooth Smart, EOG, digitalna obdelava signalov
Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 1245; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (5,77 MB)

3.
Razpoznavanje vrste aktivnosti uporabnika in prevoznega sredstva s pomočjo vgrajenih senzorjev mobilne naprave
Rok Slamek, 2018, magistrsko delo

Opis: Cilj tega zaključnega dela je izboljšati detekcijo vrst aktivnosti uporabnika in prevoznih sredstev v mobilni aplikaciji MobilitApp. Z uporabo znanih tehnik obdelave signalov in razpoznavanja vzorcev smo razvili dve metodi za detekcijo aktivnosti uporabnika. Prepoznavali smo naslednje aktivnosti: mirovanje, hoja, tek, vožnja s kolesom, motorjem, avtom, avtobusom, metrojem, vlakom in tramvajem. Zgolj z uporabo vgrajenih senzorjev mobilne naprave smo v prvem pristopu zgradili vektor značilnic, ki smo ga uporabili za učenje odločitvenih dreves. V drugem pristopu smo na vhod nevronskih mrež poslali neobdelane podatke iz pospeškometra. Zajemanje podatkov smo zabeležili z video kamero z namenom natančnejše izločitve posameznih delov aktivnosti iz signala. Izvedli smo še študijo, če je kontrolirano zajemanje podatkov z video kamero dejansko potrebno. Naše pristope smo validirali na manjši lastni podatkovni zbirki, ki obsega okrog sedem ur aktivnosti. Podatke smo zajeli s pomočjo treh prostovoljcev in štirih različnih mobilnih naprav. Rezultate smo ovrednotili z različnimi metrikami, s poudarkom na metriki »F1 score«. S pristopom Random Forest je bila metrika »F1 score« 94 %, kar je bolje kot uspešnost obstoječih rešitev iz literature. Naš pristop na osnovi nevronskih mrež se je izkazal nekoliko slabše (»F1 score« je bil 91 %), a še vedno bolje kot najsodobnejše metode iz literature.
Ključne besede: obdelava signalov, razpoznavanje vzorcev, aktivnost uporabnika, prevozno sredstvo
Objavljeno v DKUM: 08.11.2018; Ogledov: 1027; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (4,62 MB)

4.
Digitalni brezžični sistem za akustično kitaro
Tomaž Vidovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je bila izdelava vgrajenega sistema, ki omogoča enostavno in neinvazivno pretvorbo akustične kitare v elektroakustično kitaro. Sistem je bil sestavljen iz oddajnega in sprejemnega modula, med katerima je potekala digitalna brezžična komunikacija na nelicenčnem ISM -pasu 864 MHz. Na oddajnem modulu je bil za pretvorbo akustičnega signala v električni signal uporabljen magnetni odjemnik zvoka, katerega izhod je bil prilagojen z načrtanim avdio predojačevalnikom. Za pretvorbo prilagojenega analognega zvočnega signala v digitalno obliko je bil uporabljen 24-bitni AD -pretvornik. Za napajanje oddajnega modula je bila uporabljena LiPo -polnilna baterija. Na sprejemnem modulu je bil za pretvorbo digitalnega zvočnega signala v analogno obliko uporabljen 24-bitni DA -pretvornik, katerega izhod je bil namenjen priključitvi na ozvočenje oziroma ojačevalec. Na njem je bila tudi implementirana digitalna obdelava zvočnega signala za kontrolo glasnosti in tripasovnega avdio izenačevalnika. Vgrajena programska koda za realno-časovno zajemanje oziroma predvajanje in brezžično pošiljanje zvočnega signala ter koda celotnega digitalnega brezžičnega komunikacijskega protokola je bila izvedena na mikrokrmilniku oddajnega in sprejemnega modula. Iz rezultatov opravljenih meritev prototipnih vezij oddajnega in sprejemnega modula je bilo zaključeno, da realizirani sistem v večji meri ustreza predhodno določenim projektnim zahtevam. Na koncu so bile podane morebitne izboljšave in nadgradnje realiziranega sistema.
Ključne besede: vgrajen sistem, akustična kitara, digitalna brezžična komunikacija, digitalna obdelava signalov, avdio predojačevalnik
Objavljeno v DKUM: 29.11.2017; Ogledov: 1678; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (5,66 MB)

5.
Zaznavanje trkov na daljnovodih z optičnim interferometrom
Jan Mikolič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi skušamo ugotoviti, v kolikšni meri je možno zaznavati in klasificirati trke na jeklenicah daljnovodov z optičnim interferometrom. Na začetku predstavimo osnovne pojme interferometrije in opišemo uporabljen optični interferometer. V jedru diplomske naloge natančneje opišemo eksperimentalni protokol in obdelavo signalov. Nadaljujemo z implementacijo algoritmov za segmentacijo in klasifikacijo zajetih signalov ter predstavimo dobljene rezultate. Segmentacijo izvedemo v domeni števila prehodov signala skozi ničlo, za klasifikacijo pa uporabimo večplastno nevronsko mrežo z algoritmom vzvratnega učenja. Rezultati študije nakazujejo, da sta implementirani segmentacija in klasifikacija uspešni v 77 % izvedenih trkov različnih predmetov.
Ključne besede: interferometrija, obdelava signalov, klasifikacija, detekcija trkov, računalniški algoritmi
Objavljeno v DKUM: 09.10.2017; Ogledov: 3821; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (14,72 MB)

6.
Korekcijski faktorji koeficientov digitalnih struktur pri spremembi frekvence vzorčenja
Aleksandar Dodić, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji so razviti trije postopki korekcije koeficientov rekurzivnega digitalnega filtra druge stopnje pri neželeni spremembi frekvence vzorčenja. Filter druge stopnje je izbran, ker je to osnovna struktura filtrov višje stopnje, ki se dobi s kaskadno vezavo struktur druge stopnje. Za analizo smo izbrali eliptični filter druge stopnje z mejno frekvenco 3 Hz pri frekvenci vzorčenja 50 Hz. Analizirali smo obnašanje filtra pri spremembi frekvence vzorčenja za 15, 25, 100 in 150 Hz. Za te frekvence smo analizirali spremembo lege polov, ničel in posameznih koeficientov prenosne funkcije. Analizirali smo spremembe vrednosti polov in ničel v odvisnosti od frekvence vzorčenja in spremembe vrednosti koeficientov števca in imenovalca prenosne funkcije. Za te spremembe smo tvorili ustrezne krivulje, ki so nam bile osnova za interpolacijo vrednosti koeficientov prenosne funkcije za poljubno frekvenco vzorčenja. Za omejeno število znanih frekvenc vzorčenja smo vrednosti koeficientov shranili v podatkovni blok vrednosti koeficientov. Iz tega bloka pri pogojih, določenih z razvitim algoritmom v okviru doktorske disertacije, vrednosti koeficientov prenesemo v digitalni filter.
Ključne besede: digitalna obdelava signalov, programabilni logični krmilnik – PLC, digitalni filtri, rekurzivni filtri, frekvenca vzorčenja
Objavljeno v DKUM: 19.01.2017; Ogledov: 2271; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (3,36 MB)

7.
Identifikacija in odprava napak v digitalnem modelu reliefa
Emir Mustafić, 2016, diplomsko delo

Opis: V predstavljenem diplomskem delu obravnavamo učinkovito zaznavo in odpravo napak v digitalnih modelih reliefa. Digitalni model reliefa izdelamo tudi iz podatkov laserskega daljinskega zaznavanja. Kot vsaka tehnologija, tudi ta prinaša možnost napak oziroma odstopanj. Naš cilj je bil te napake zaznati, oceniti in odpraviti. Za dosego tega cilja smo našteli in ovrednotili obstoječe postopke za glajenje podatkov ter ustrezne uporabili v implementaciji lastnega postopka odprave napak, izvedljivega s pomočjo namenskega grafičnega uporabniškega vmesnika.
Ključne besede: LiDAR, digitalni model reliefa, zaznava napak, digitalna obdelava signalov
Objavljeno v DKUM: 06.09.2016; Ogledov: 1574; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

8.
MERJENJE RASTI RASTLIN S CENOVNO UGODNEJŠIM MIKROKRMILNIKOM
Danilo Majhenič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje sistem za nadzor rasti rastlin. Opisan sistem meri višino rastline na več lokacijah nad rastlino. Za meritev višine smo uporabili ultrazvočni (HCSR04) in infrardeča senzorja (Sharp GP2Y0A21Y in Sharp GP2Y0A02YK). Senzorje vodimo 80 cm nad rastlinami. Vodenje senzorjev in meritve smo izvedli z mikrokrmilnikom Arduino Mega. Izvedli smo 31 dni meritev in rezultate obdelali ter jih prikazali in komentirali. Predstavili smo izboljšave sistema in primernost za merjenje rasti rastlin.
Ključne besede: merjenje razdalje, ultrazvočni senzor, infrardeči senzor, obdelava signalov, mikrokrmilnik, rast rastlin
Objavljeno v DKUM: 07.07.2016; Ogledov: 2003; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)

9.
SAMOLETALNIK ZA OPRAVLJANJE KONSTRUKCIJE DIGITALNEGA MODELA POVRŠJA, TEMELJEČE NA ZAJETIH FOTOGRAFIJAH
Jernej Kranjec, 2015, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je pridobitev primernih zračnih fotografij za namen opravljanja konstrukcije digitalnega modela površja. Poudarek je na uporabi prostodostopnih potrošniških naprav, ki jih lahko sami razširimo za opravljanje želene funkcije. Magistrsko delo sestavlja več zaključenih enot. V prvi preverjamo primernost uporabe in možnost modifikacije kompaktnih potrošniških fotoaparatov za zajem zračnih posnetkov visoke ločljivosti. V drugi pripravljamo izvedbo samoletalnika za opravljanje poletov s pripravljeno fotografsko opremo, ki je preko preko vgrajenih računalniških in elektronskih sistemov zmožen avtonomnega leta. V tretji opravimo in ocenimo konstrukcijo digitalnega modela površja iz zajetih zračnih posnetkov.
Ključne besede: samoletalnik, obdelava signalov, vizualizacija podatkov, obdelava slik, digitalni model površja
Objavljeno v DKUM: 14.10.2015; Ogledov: 1967; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (29,32 MB)

10.
Bližje-infrardeča spektroskopija na standardni računalniški mobilni napravi za zaznavo in vizualizacijo podkožnih ven
Simon Jurič, 2015, doktorska disertacija

Opis: Venepunkcija je eden izmed najbolj pogostih invazivnih posegov, ki ga opravlja medicinsko osebjo, v okviru katerega se lahko pojavi klinično stanje oteženega perifernega venskega dostopa. Ta za uspešnost odvzema venske krvi ali vstavitve venske kanile zahteva večkratne prepoznave primernih podkožnih ven in punkcije na perifernih delih telesa. Predlagane so bile številne izboljšave, ki bi zmanjšale število potrebnih punkcij (poskusov), med drugim vizualizacija oziroma prepoznava ven z uporabo bližnje-infrardeče spektroskopije kot najbolj perspektivna metoda, ki je že na voljo v obliki namenskih medicinskih naprav. Pomankljivosti zadnjih sta predvsem v njihovi ceni in omejeni mobilnosti. Porast uporabe in aplikativnost vse bolj napredne, zmogljive in cenovno dostopne mobilne tehnologije, mobilnih omrežij ter brezžičnih senzorjev sta v zadnjih letih vodila v številne inovacije na področju medicine in javnega zdravja ter posredno v razvoj novega področja, imenovanega m-zdravje. Doktorska disertacija obravnava problematiko učinkovitosti iskanja najboljših perifernih mest za odvzem venske krvi in predlaga izboljšavo v zasnovi nizkocenovnega modela za zaznavo in vizualizacijo podkožnih ven, ki temelji na bližnje-infrardeči spektroskopiji in ga je možno realizirati na standardni mobilni napravi. Disertacija povzema vse raziskovalne dejavnosti od zasnove modela, njegove realizacije v obliki prototipa, funkcionalne analize do ovrednotenja učinkovitosti na dveh praktičnih področjih uporabe. Predlagano aplikacijsko ogrodje in optimiziran model vizualizacije, ki temelji na iskanju in prepoznavi robov s pomočjo slikovnih filtrov razlike Gaussovih funkcij in Laplaceovi transformaciji Gaussovega filtra, omogočata brezstično vizualizacijo podkožnih ven na mobilnih napravah z operacijskim sistemom Android (različica vsaj 4.0). Rezultati ovrednotenja učinkovitosti in presoje sprejemljivosti prototipa (mVeinVision) kažejo potencialnost uporabe v izobraževanju in klinični praksi. Doktorska disertacija predstavlja znanstveno izhodišče za nadaljnje raziskave na področju nadgradnje trenutnega modela in njegove uporabe v praksi.
Ključne besede: mobilne aplikacije, bližnje-infrardeča spektroskopija, diagnostične naprave, izobraževanje, vrednotenje izvedljivosti, vrednotenje kakovosti, m-zdravje, venepunkcija, digitalna obdelava signalov
Objavljeno v DKUM: 13.10.2015; Ogledov: 2339; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (5,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici