1. Čitalnik vodomerov s pomočjo računalniškega vidaSani Horvat, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljen postopek zajemanja in obdelave slik vodomerov ter obdelava podatkov (številk), ki jih pridobimo s pomočjo računalniškega vida, tako da jih je možno prikazati na oddaljenem mestu v digitalni obliki. Vse to se izvede z mikroračunalnikom Raspberry Pi, ki ima priključeno kamero. Glavna tema naloge je računalniški vid, ki je ključen del tega sistema.
Ključne besede: Računalniški vid, prepoznava znakov, obdelava slik, obdelava podatkov
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 39; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (2,15 MB) |
2. Uporaba sklada Elastic za obdelavo in vizualizacijo podatkovMatej Sojer, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili pojem masovnih podatkov in poudarili njihovo pomembnost za prihodnost moderne informacijske družbe. Opisali smo podatkovno rudarjenje, način pridobivanja znanja iz masovnih podatkov in strojno učenje, način obdelave podatkov. V nadaljevanju smo predstavili in analizirali Sklad Elastic, ekosistem komponent za shranjevanje, pridobivanje in obdelavo podatkov, ki smo ga uporabili pri razvoju spletne strani za iskanje med dobitniki Nobelove nagrade.
Ključne besede: masovni podatki, Sklad Elastic, Elasticsearch, vizualizacija, obdelava podatkov
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 33; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,32 MB) |
3. Analiza izvajanj načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v zdravstvuNina Gradišnik, 2021, magistrsko delo Opis: Zakonodaja je na področju zdravstva izjemno razpršena, posledično so tudi določila o varstvu osebnih podatkov v zdravstvu določena v različnih aktih, kar lahko privede do nepreglednosti. Po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavi vprašanje, kako ta vpliva na zahteve varstva osebnih podatkov ter kako se v zdravstvu odražajo načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu ni prinesla šokantnih vsebinskih sprememb, kar lahko povežemo z dejstvom, da obdelava osebnih podatkov v zdravstvu večinoma temelji na zakonski pravni podlagi (ki se s sprejetjem Splošne uredbe o varstvu podatkov ni spremenila). Vsekakor pa prinaša višjo stopnjo zavedanja pomembnosti varstva osebnih podatkov ter seveda za kršitelje predpisuje znatno višje kazni. Zraven zakonskih določb morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti dosledno spoštovati tudi načela v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki predstavljajo temeljna vodila pri obdelavi osebnih podatkov. Tako na primer ni nujno, da je vse, kar je zakonito, tudi v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, zakonsko predpisani rok hrambe se pod določenimi pogoji lahko izjemoma podaljša in podobno.
Kljub podrobni zakonski ureditvi varstva osebnih podatkov v zdravstvu, pa se konkretne zahteve varstva osebnih podatkov določajo v praksi, torej pri vsakemu upravljavcu posebej. Konkretne smernice glede ustreznosti določenih ukrepov varstva osebnih podatkov je zaradi različnosti narave obdelav, izjemno težko (če ne nemogoče) zastaviti. Ker so zahteve varstva osebnih podatkov v veliki meri vezane tudi na razvoj informacijske in druge tehnologije, lahko določeni ukrepi varovanja čez noč postanejo nezadostni (npr. zaradi ugotovitve varnostnih napak v informacijskem sistemu).
Izvajalci zdravstvene dejavnosti imajo glede obdelave osebnih podatkov izjemno težko nalogo – nenehno morajo spremljati razvoj zahtev ter zaščitnih ukrepov varstva osebnih podatkov ter predviditi varnostna tveganja in narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nezakonito obdelavo. Posebno pozornost morajo nameniti tudi izobraževanju (in opominjanju) zaposlenih.
Po preučitvi odločb Informacijskega pooblaščenca o prekršku namreč ugotovimo, da veliko večino kršitev v zdravstvu predstavljajo neupravičeni vpogledi v zdravstvene podatke pacientov. Pravica do zasebnosti pacienta vsekakor ni novost, kar pomeni, da bi se je moral zavedati popolnoma vsak zaposleni v zdravstvu. Nepooblaščeni vpogledi v zdravstvene podatke pomenijo grobo kršitev zasebnosti pacienta. Da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti v čim večji meri preprečil kršitve varstva osebnih podatkov, mora poskrbeti, da zaposleni glede varstva osebnih podatkov prejmejo izčrpna navodila, da se izvajanje ukrepov redno preverja ter da se o njih zaposlene tudi redno izobražuje. Ključno je, da se izvajalci zdravstvene dejavnosti zavedajo, da gre pri kršitvi varstva zdravstvenih osebnih podatkov za poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti ter da je treba storiti vse, da se kršitve preprečijo.
Ključne besede: Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu, zdravstveni osebni podatki, posebne vrste osebnih podatkov, splošna načela varstva osebnih podatkov, minimalni standardi varstva osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov, varnostni incident.
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 203; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1009,46 KB) |
4. Vpliv družbenih omrežij na delovna razmerjaDejan Mehle, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so obravnavani različni pravni vidiki družbenih omrežij in njihov vpliv na delovna razmerja. V današnjem času se za namene zaposlovanja vse pogosteje uporabljajo družbena omrežja, ki služijo kot vir informacij za preverbo kandidatov za zaposlitev. Delodajalci želijo na ta način preveriti primernost kandidatov in se zaščititi pred morebitno poslovno škodo, vendar pri tem obstaja možnost neupravičene obdelave osebnih podatkov in prekomernega posega v zasebnost kandidatov, zato je treba dopustnost tovrstnih preverb obravnavati v vsakokratnem primeru. Pri vključitvi družbenih omrežij v delovni proces se izpostavlja predvsem vprašanje glede dopustnosti delodajalčeve naložitve uporabe družbenih omrežij med delovne obveznosti delavca, kar bo v največji meri odvisno od narave dela, ki ga delavec opravlja. V nasprotnem primeru tovrstna naložitev obveznosti načeloma ne bo možna. Eden izmed pomembnih vidikov predstavlja tudi nadzor delodajalca nad uporabo družbenih omrežij in z njim povezana pričakovana zasebnost delavca. Pri opredelitvi dopustnega nadzora delodajalca nam nekatere odgovore poda sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, predvsem v sodbi Barbulescu, ki določa omejitve delodajalčevega nadzora in obenem določa smernice, ki jih morajo delodajalci pri nadzoru spoštovati. Posebna vloga je namenjena tudi objavam zaposlenih na družbenih omrežjih. Kot problematične se z vidika delodajalca izpostavljajo predvsem objave zaposlenih, ki škodujejo poslovnim interesom delodajalca ali kažejo na delavčevo kršitev delovnih obveznosti, zato jih bo delodajalec načeloma želel sankcionirati, največkrat z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Na drugi strani se pri objavah zaposlenih izpostavlja pravica do svobode govora, v primeru razkritja informacij v javnem interesu pa v poštev prihaja tudi zaščita žvižgačev. Pri tem so v magistrskem delu obravnavani različni mednarodni viri, analiza tuje in slovenske pravne ureditve ter pripadajoča sodna praksa.
Ključne besede: preverba kandidatov za zaposlitev, obdelava osebnih podatkov, delovne obveznosti, nadzor na delovnem mestu, varstvo zasebnosti, prepoved škodljivih ravnanj, svoboda izražanja, odpoved pogodbe o zaposlitvi, žvižgaštvo
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 472; Prenosov: 62
Celotno besedilo (848,04 KB) |
5. Uporaba programa energy manager pro v laboratorijskem sistemu za upravljanje z energijoRok Pušnik, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je opisan laboratorijski eksperimentalni sistem, ki se uporablja za razvoj naprednega algoritma za upravljanje z energijo. Pojasnjeno je delovanje programa Energy Manager PRO z namenom ovrednotenja njegove ustreznosti za vključitev v laboratorijski eksperimentalni sistem, kjer bo uporabljen kot pomožno orodje pri razvoju samostojne odločitvene logike sistema za upravljanje z energijo zunaj omenjenega programa. Zaključno delo je mogoče uporabiti tudi kot pomoč pri začetku uporabe programa Energy Manager PRO, čemur so prilagojeni tudi opisi. Predstavljeno je delovanje programa po njegovi vključitvi v laboratorijski eksperimentalni sistem, kar predstavlja realen primer uporabe. Na koncu so dodani nasveti, koristni za ustrezno namestitev in delovanje programa.
Ključne besede: Energy Manager PRO, sistem za upravljanje z energijo, obdelava podatkov
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 195; Prenosov: 40
Celotno besedilo (4,89 MB) |
6. Zbiranje in analiza športnih podatkov pri odbojkiTomo Dukarić, 2019, diplomsko delo Opis: Od še nedavnega, ko so podatke v športu zbirali le s pisalom in papirjem, do danes, ko imamo za to namenjene veliko informacijske tehnologije, je minilo le nekaj let. V diplomskem delu smo se posvetili programski opremi Data Volley, ki velja za najbolj razširjeno in najbolj dodelano rešitev na področju odbojke. Dotaknili smo se razvojnega podjetja in ostalih rešitev, ki jih ponujajo.
V glavnem delu smo povzeli in opisali, kako si pri zbiranju športnih podatkov v odbojki zapisujemo določene informacije, kako se lotevamo analiziranja podatkov in obdelovanja posameznih analiz. Posvetili smo se tudi strojni opremi ter njeni optimalni zmogljivosti in postavitvi. Predstavili smo primere vnosov podatkov ter razložili, kako se podatki nato preučijo in efektivno predstavijo igralcem. Za konec smo naredili še kratek vodič za pripravo lastne analize, tj. Worksheet-a.
Ključne besede: analiza športnih podatkov, obdelava podatkov, odbojka, šport
Objavljeno: 21.11.2019; Ogledov: 402; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,95 MB) |
7. Varovani podatki in informacijska varnost v državnem organuMatevž Petavar, 2019, diplomsko delo Opis: Varovani podatki, ki se masovno pridobivajo in obdelujejo v procesih znotraj državnih organov, kamor sodi tudi Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), kot so osebni podatki, tajni podatki, davčna tajnost in poslovna skrivnost, so izpostavljeni velikemu tveganju za razkritje in zlorabo. Zato je izrednega pomena informacijska varnost in definirani postopki varovanja posameznih podatkov ter predpisani posamezni ukrepi in načini varovanja podatkov. S tega vidika je je predmet raziskovanja v zaključnem delu ugotavljanje zadostne učinkovitosti politike informacijske varnosti znotraj organa FURS, ustreznost zagotavljanja varovanja podatkov in ter ustreznost posameznih ukrepov za dosego varnosti podatkov. V nalogi je raziskano ali imajo v izbranem državnem organu razdelane definicije glede namenov obdelave osebnih podatkov in ali imajo predpisane določene obveznosti kot upravljalci in obdelovalci varovanih podatkov. Z vidika pravne ureditve poslovne skrivnosti, ki zavezuje tudi FURS, je v nalogi predstavljen problem ureditve temelja poslovne skrivnosti v Sloveniji ter primerjava ureditve poslovne skrivnosti z izbranimi državami ter na tej podlagi je opravljena preveritev ali je Slovenija implementirala v svojo zakonodajo Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem.
Ključne besede: diplomske naloge, varovani podatki, zloraba podatkov, obdelava podatkov, davčna tajnost, informacijska varnost
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 407; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,38 MB) |
8. Prenosni avtonomni registrator z lokalno obdelavo podatkov in brezžičnim prenosomMiha Horvat, 2019, diplomsko delo Opis: V projektnem delu je predstavljen razvoj prototipa registratorja za merjenje tlaka na vodovodnem omrežju. Namen uporabe registratorja je beleženje hipnih sprememb, kot so vodni udari. Registrator shranjuje podatke lokalno, jih obdeluje in pošilja preko GSM/GPRS signala na oddaljene strežnike. Upravlja ga integrirano vezje Atmega328P, za katerega smo razvili program v programskem jeziku C. Pripravljeno vezje je nameščeno v vodotesno ohišje. Na strežnikih smo opravili vizualizacijo podatkov v obliki grafov, tabel in dinamičnih grafik. Cilj projektne naloge je optimizacija delovanja vodovodnega omrežja na področju delovanja javnega podjetja Vodovod sistema B s pravočasnim obveščanjem in preventivnim ukrepanjem.
Ključne besede: registrator, lokalna obdelava podatkov, brezžični prenos, vizualizacija, sistem SCADA
Objavljeno: 16.05.2019; Ogledov: 732; Prenosov: 63
Celotno besedilo (37,07 MB) |
9. Predlog koncepta statistike dogodkov za potrebe vzdrževanja prenosnih napravRok Hrastnik, 2018, diplomsko delo Opis: Statistika dogodkov je področje, ki ima v družbah elektrogospodarstva zelo dolgo tradicijo. Informatizacija statistike dogodkov sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je bilo »ročno« zbiranje in zapisovanje podatkov o dogodkih na elektroenergetskih napravah nenadomestljiva procedura. Z razvojem informacijskih orodij in z večanjem spominskih zmogljivosti računalniške opreme je ta naloga prenesena na informacijsko področje. Pričujoče delo predstavlja pregled obstoječega stanja na področju vodenja statistike dogodkov, namen zbiranja in obdelave tovrstnih podatkov ter potek izvajanja tovrstnih del tako v družbi ELES kot tudi širše v družbah elektrogospodarstva. Na podlagi pregleda obstoječega stanja in potreb posameznih področij v družbi je podan koncept vodenja statistike dogodkov, s katerim so zajete potrebe področja vzdrževanja prenosnih elektroenergetskih naprav.
Ključne besede: statistika dogodkov, zbiranje in obdelava podatkov o dogodkih, vzdrževanje prenosnih naprav.
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 1667; Prenosov: 43
Celotno besedilo (625,95 KB) |
10. Cenovna diskriminacija na spletu z vidika Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkovKlara Jerman, 2018, diplomsko delo Opis: V današnjem času se vse več nakupov opravlja preko spleta. Spletno nakupovanje je v veliki meri preseglo tradicionalno nakupovanje zaradi številnih prednosti, ki so potrošniku na voljo. Za spletni nakup morajo potrošniki pred izvedbo nakupa posredovati spletnim ponudnikom osebne podatke, s katerimi se nakup izvede. Ob posredovanju osebnih podatkov se podane informacije pri spletnih ponudnikih zbirajo in hranijo, hkrati pa lahko ponudniki te podatke uporabijo za določanje prodajnih cen blaga in storitev, ponujenih preko spleta. Spletni ponudniki lahko na podlagi podatkov, ki jih pridobijo iz različnih virov, ugotovijo, koliko je posamezni potrošnik pripravljen plačati za določen proizvod in mu glede na to določijo ceno. Glede na potrošnikove osebne preference se cene istega proizvoda med seboj razlikujejo. Tej praksi rečemo cenovna diskriminacija. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) vsebuje številne določbe, ki se nanašajo na cenovno diskriminacijo.
V zaključnem delu želim ugotoviti, ali se Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov nanaša tudi na spletno diskriminacijo cen in kakšne so posledice uporabljivosti te uredbe za področje spletne cenovne diskriminacije. V prvem delu diplomske naloge je opredeljena cenovna diskriminacija in njeni učinki na družbo glede na njen splošni negativni prizvok. Drugi del pa je osredotočen na Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov in njeno uporabljivost za cenovno diskriminacijo ter pravice, ki pripadajo posameznikom, katerih podatki se obdelujejo.
V nalogi ugotavljam, da se pri praksi spletne cenovne diskriminacije pogosto obdelujejo osebni podatki, zaradi česar je Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov še posebej uporabna. Spletni ponudniki morajo za obdelavo imeti zakonito podlago, sicer imajo potrošniki na voljo pravice, ki jim jih v primeru nezakonite obdelave podatkov zagotavlja Uredba. Slednja se ne more uporabiti v primeru, ko spletni ponudniki cenovno ne diskriminirajo na podlagi obdelave osebnih podatkov, ampak so različne cene posledica bolj objektivnih dejavnikov, kot so denimo cene ostalih ponudnikov na trgu. Nazadnje ugotavljam tudi, da lahko cenovna diskriminacija kljub njenemu negativnemu prizvoku, pomeni korist tako za ponudnike kot tudi potrošnike, zato bodo morali biti zakonodajalci v prihodnje pri pripravi predpisov, ki bodo omejevali cenovno diskriminacijo, pazljivi, da je ne bi prekomerno omejili.
Ključne besede: spletna cenovna diskriminacija, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, obdelava podatkov, osebni podatki
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 1200; Prenosov: 137
Celotno besedilo (559,53 KB) |
