| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA MOŽNOSTI IZRABE IN PREDELAVE MULJA KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV
Nina Urek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava čiščenje komunalne odpadne vode z vzorčnim primerom komunalne čistilne naprave Slovenska Bistrica. Temelj čiščenja odpadne vode predstavlja zakonodaja s predpisi, kot ključno orodje pri doseganju ustreznih učinkov zmanjševanja onesnaževanja okolja. Poznamo več vrst čistilnih naprav, ločimo jih glede na velikost ter vrsto odpadne vode, katera se čisti v napravi. Komunalna odpadna voda se v procesu čiščenja obdela v primarni, sekundarni in terciarni fazi, kjer kot stranski produkt nastaja odpadni mulj. Ravnanje z muljem predstavlja precejšen del obratovalnih stroškov čistilne naprave. Za doseganje optimalnih rezultatov čiščenja odpadne vode je pomembna premišljena osnovna zasnova čistilne naprave, izbira ustreznega sistema čiščenja in dodelan način odstranjevanja mulja. V Sloveniji je leta 2008 delovalo 226 komunalnih čistilnih naprav, ki so imele vsaj 50 PE. Problem predstavlja odpadni mulj; zakonsko je prepovedano odlaganje mulja na kmetijska zemljišča, sežigalnice za mulj v Sloveniji pa nimamo. Komunalna čistilna naprava Slovenska Bistrica izvaja primarno, sekundarno in terciarno fazo čiščenja v štirih sekvenčnih bazenih. Mulj s 33% vsebnostjo suhe snovi se odlaga na odlagališču nenevarnih odpadkov na Pragerskem, vendar je to začasna rešitev. Dolgoročno naj bi se mulj uporabljal kot gorivo pri sosežigu ali kot gnojilo po procesu anaerobne razgradnje.
Ključne besede: procesne naprave, komunalna čistilna naprava, čiščenje odpadne vode, obdelava odpadnega mulja
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 3760; Prenosov: 557
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

2.
Napredne tehnologije za pred/obdelavo muljev in razvoj novih materialov iz le-teh
Simona Zvonar, Lidija Fras Zemljič, 2019, magistrsko delo

Opis: Blato, ki je nastaja na čistilnih napravah odpadnih voda, je precejšn problem. Ustrezno ravnanje z odpadno vodo je prioriteta pri upravljanju z vodami. Ne glede na to, v kolikšni meri se čistijo odpadne vode, te tvorijo določeno količino blata (0,5 kg blata/m³ odpadne vode) – pojavlja se torej kot stranski produkt, ki ga je treba odstraniti v skladu z zakonskimi predpisi. V pričujočem delu so podrobneje opisani možni zaključni postopki in odlaganje blata iz čistilne naprave za odpadne vode. V magistrskem delu smo se osredotočili na ponovno uporabo blata - za razvoj novih materialov, ki se lahko uporabljajo na področju kmetijstva kot gnojilo/ojačevalci humusa ali pa za toplotno obdelavo. Pred začetkom eksperimentalnega dela smo morali blato dehidrirati. Testiranje blata v laboratoriju za tvorbo potencialnega goriva je potekalo s kemijsko analizo, merjenjem vsebnosti vlage, določevanje kurilne vrednosti in klora.. V drugem poskusu smo na osnovi kalilnega in rastnega testa pridobili rezultate, ki kažejo, ali je blato primerno za uporabo v kmetijske namene.
Ključne besede: komunalna odpadna voda, čiščenje odpadne vode, obdelava odpadnega mulja, gnojilo, gorivo
Objavljeno: 05.07.2019; Ogledov: 231; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici