1. Zasnova vpenjalnega sistema za obdelavo kovaških obreznih orodij z žično erozijo : diplomsko deloMaks Mikša, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se ukvarja z izboljšanjem procesa žične elektro erozijske obdelave (WEDM) v podjetju Marovt d.o.o.. Glavni cilj naloge je konstruiranje in izdelava namenske vpenjalne naprave, za hitrejše in hkrati natančnejše vpenjanje obdelovancev. Naprava odpravlja potrebo po večkratnem centriranju in merjenju, kar znatno skrajšuje čas obdelave in povečuje učinkovitost. Vpenjalna naprava je izdelana iz nerjavečega jekla. Rezultati diplomskega dela so izboljšanje delavnih procesov, zmanjšanje proizvodnih stroškov in povečanje konkurenčnosti podjetja.
Ključne besede: žična elektro erozijska obdelava, kovanje, obrezovanje, vpenjalni sistemi, mehanska obdelava
Objavljeno v DKUM: 11.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (2,14 MB) |
2. |
3. Strojno učenje in obdelava naravnega jezika za pripravo analize sentimenta na spletuMatija Jerin, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava področje analize sentimenta z uporabo strojnega učenja in obdelave naravnega jezika. Namen dela je razviti model, ki bi bil sposoben analizirati sentiment besedil, pridobljenih s spletnih platform, zlasti z družbenega omrežja X (prej Twitter).
V delu smo uporabili različne metode strojnega učenja in obdelave naravnega jezika. Najprej smo podatke pridobili iz odprtih virov, jih očistili in normalizirali z metodami, kot sta lemmatizacija in tokenizacija. Pri obdelavi podatkov smo uporabili več tehnik, vključno z Bag of Words, s pozitivno/z negativno frekvenco in s TF-IDF, za kar smo uporabili Python knjižnice, kot sta NLTK in scikit-learn. Model smo učili z metodo logistične regresije, naivnega bayesa in z metodo podpornih vektorjev ter testirali njihovo natančnost s pomočjo ločenih testnih podatkov.
Rezultati kažejo, da je logistična regresija v kombinaciji z značilkami TF-IDF dosegla najvišjo natančnost pri predvidevanju sentimenta, in sicer 88,65 %, kar pomeni, da je model sposoben zanesljivo prepoznati sentiment besedil kot pozitiven ali negativen. Kljub uspehu modela obstaja potencial za nadaljnje izboljšave. Uporaba večjih in bolj raznovrstnih podatkovnih zbirk ter naprednejših tehnik globokega učenja, kot so nevronske mreže (LSTM ali BERT), bi lahko še povečala natančnost in zmogljivost modela.
Zaključki magistrskega dela potrjujejo, da je analiza sentimenta z uporabo strojnega učenja izvedljiva in uporabna v različnih okoljih. V prihodnje priporočamo implementacijo API-ja za omrežje X, kar bi omogočilo sprotno pridobivanje podatkov in avtomatizirano analizo sentimenta v realnem času. Prav tako bi lahko nadgradnja modela z globokim učenjem pripomogla k obvladovanju kompleksnejših jezikovnih struktur in kontekstov, kot sta sarkazem in večpomenskost.
Ključne besede: analiza sentimenta, strojno učenje, obdelava naravnega jezika
Objavljeno v DKUM: 09.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (4,85 MB) |
4. Vpenjalna priprava za vpenjanje ohišja črpalkeLuka Kitak, 2024, diplomsko delo Opis: Izdelati je potrebno vpenjalno pripravo za obdelavo 25 kosov obdelovancev, za katere je na voljo STL model in podatek, da gre za odlitke. Potrebno je strojno obdelati vse funkcionalne površine kosa. V delu je predstavljeno načrtovanje vpenjalne priprave, izbira komponent, iz katerih je sestavljena, ter izvedba končne rešitve. Končno rešitev naloge predstavljata dve vpenjalni pripravi, posebej prilagojeni zahtevam za obdelavo dodeljenega kosa. Izdelani sta iz modularnih komponent, ki omogočajo prilagodljivo in cenovno ugodno sestavo.
Ključne besede: Vpenjalna priprava, CNC obdelava, CAD zasnova
Objavljeno v DKUM: 01.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (3,40 MB) |
5. ROSUS 2025 - Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2025 : Zbornik 19. strokovne konference2025, zbornik Opis: ROSUS 2025 – Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2025 je strokovna računalniška konferenca, ki jo od leta 2006 naprej vsako leto organizira Inštitut za računalništvo iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Konferenca povezuje strokovnjake in raziskovalce s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida z uporabniki tega znanja, pri čemer uporabniki prihajajo iz raznovrstnih industrijskih okolij, biomedicine, športa, zabavništva in sorodnih področij. Zbornik konference ROSUS 2025 združuje strokovne prispevke več avtorjev, od tega dve vabljeni predavanji ter več demonstracijskih prispevkov. Prispevki podajajo najnovejše dosežke slovenskih strokovnjakov s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida, osvetljujejo pa tudi trende in novosti na omenjenih strokovnih področjih. Velik poudarek prispevkov je na promoviranju ekonomske koristnosti aplikacij računalniške obdelave slik in vida v slovenskem prostoru. Takšne računalniške aplikacije zaradi visoke natančnosti, robustnosti in izjemnih hitrosti pri obdelovanju informacij nudijo namreč nove priložnosti za uveljavitev na trgu visokih tehnologij.
Ključne besede: računalniška obdelava slik, strojni vid, biomedicina, industrijske aplikacije, prenos znanja
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (6,89 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Varivost novejših toplotno odpornih materialov in njihova uporaba v termoenergetskih objektih : diplomsko deloLuka Ferlež, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo analizirali vplive parametrov varjenja na kakovost zvara, pri varjenju temperaturno odpornega jekla X10CrVMoNb9-1 (P91).Izvedli smo mobilne in laboratorijske meritve trdote (po Vickersu) v osnovnem materialu in v varu, izvedeli smo tudi natezni preizkus preko vara. Meritve smo izvedeli na štirih vzorcih, ki so bili iz proizvodnje izločeni, zaradi neustreznih trdot in pomanjkljivega nadzora nad samim varjenjem. Pridobljene rezultate smo primerjali s tistimi zapisanimi v pristojnih standardih. V diplomski nalogi pa smo tudi analizirali vplive temperature in časa na odpornost jekla P91 proti lezenju, ter vpliv toplotne obdelave pred in po varjenju.
Ključne besede: jeklo X10CrVMoNb9-1, parametri varjenja, trdota, natezni preizkus, odpornost proti lezenju, TVP, toplotna obdelava
Objavljeno v DKUM: 06.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,27 MB) |
7. Aplikacijski programski vmesnik za zgodnjo oceno pridelka jabolk : magistrsko deloAnže Ferčec, 2024, magistrsko delo Opis: Cilj magistrskega dela je bil implementirati aplikacijski programski vmesnik, ki bi sadjarjem na enostaven način, s pomočjo desetih slik iz sadovnjaka, omogočal izračun zgodnje napovedi pridelka. V magistrskem delu je najprej predstavljen pomen tehnologije v agrikulturi in pregled sorodnih obstoječih del. Temu sledi predstavitev zasnove projekta in nato podroben opis implementacije vsakega dela naše rešitve, kjer je predstavljena implementacija strežnika, iskanja referenčnega objekta, iskanja jabolk ter napovedi pridelka. Na koncu magistrskega dela je opisano še testiranje naše implementacije na štirinajstih skupinah slik iz različnih sadovnjakov. Testi so pokazali, da je aplikacijski programski vmesnik dosegel povprečno 79,49 % natančnost pri napovedovanju pridelka jabolk.
Ključne besede: ocena pridelka, sadjarstvo, obdelava slik, detekcija objektov, aplikacijski programski vmesnik
Objavljeno v DKUM: 06.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (13,58 MB) |
8. Primerjava lastnosti produktov pridobljenih s hidrotermalno karbonizacijo in torefikacijo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeMatej Zazijal, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo želeli primerjati postopka hidrotermalne karbonizacije in torefikacije ter lastnosti končnih produktov. Surovini, ki smo ju toplotno obdelali, sta bili papirni in biološki mulj iz papirne industrije. Preverili smo tudi, kakšen je efekt predhodne obdelave mulja z alkoholnim kisom. Hidrotermalno karbonizacijo smo izvedli pri 250 °C z različnima reakcijskima časoma, in sicer 2 h in 4 h. Torefikacijo smo izvedli v atmosferi z dušikom in atmosferi z ogljikovim dioksidom, pri čemer smo vzorce enkrat segreli do 250 °C, drugič pa do 350 °C.
Analiza plinov, ki so se sproščali med torefikacijo, je pokazala, da je ogljikov dioksid tisti plin, ki nastaja v največji meri. Iz elementne analize je razvidno, da se delež ogljika v toplotno obdelanih vzorcih poveča, razmerje H/C in O/C pa se zmanjša. Razmerje goriva je dosti večje pri vzorcih, obdelanih s torefikacijo. Toplotna obdelava zviša kurilno vrednost. Nakisani vzorci so imeli po večini višjo kurilno vrednost. Z višjo temperaturo in daljšim časom obdelave praviloma dobimo oglje, ki ima višjo kurilno vrednost in energijsko gostoto. Največje masne in energijske izkoristke smo dobili pri torefikaciji na 250 °C, na izkoristek pa sta najbolj vplivala temperatura torefikacije in vrsta obdelovanega materiala. Glede na FTIR-spektre sklepamo, da so se celuloza, hemiceluloza in lignin med toplotno obdelavo v večini razgradili. Izmerili smo tudi vrednost pH in prevodnost ter določili vsebnost nutrientov v procesnih tekočinah, ki smo jih dobili s hidrotermalno karbonizacijo.
Ključne besede: termična obdelava, torefikacija, hidrotermalna karbonizacija, odpadki papirne industrije, analiza plinov, gorivne lastnosti
Objavljeno v DKUM: 15.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (3,67 MB) |
9. Analiza površinske barvne obdelave vodnika OPPC z namenom povečanja zmogljivosti hlajenja prenosnega vodaEdi Drevenšek, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so obravnavani prehodi toplote in toplotno ravnotežje visokonapetostnega nadzemnega večžičnega faznega vodnika OPPC s ciljem določiti njegovo temperaturno obremenitev glede na obremenitveni tok in meteorološke razmere. Zaradi potrebe po povečanju zmogljivosti hlajenja prenosnega voda so bili analizirani nanosi barvnih in namensko razvitih premazov na goli vodnik OPPC. V ta namen je bil izdelan analitični in numerični model za izračun toplotnega polja. Rezultati simulacij so bili potrjeni z meritvami in preskusi na merilni progi modela omrežja, postavljeni na preskusnem poligonu Infrastrukturnega centra za energetske meritve (ICEM-TC) v sodelovanju s podjetjem ELES, d. o. o. Goli OPPC vodnik je bil uporabljen kot referenca za primerjavo vplivov premazov na hlajenje vodnika.
Ker imajo barvni premazi in tudi goli vodnik različne vrednosti emisivnosti in absorpcije, kar vpliva na temperaturo vodnika, je bila izvedena tudi eksperimentalna ocena emisivnosti.
Ključne besede: vodnik OPPC, toplotno ravnotežje nadzemnega vodnika, emisivnost, absorpcija, površinska barvna obdelava, hlajenje vodnika
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (8,91 MB) |
10. Uporaba umetne inteligence za analizo podatkovih baz : diplomsko deloBenjamin Lokmić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na uporabo umetne inteligence, natančneje modela GPT-4o, za analizo treh podatkovnih baz, ki vključujejo meritve koncentracij črnega ogljika, prometne podatke in meteorološke podatke. Glavni namen raziskave je raziskati, kako umetna inteligenca omogoča učinkovito obdelavo teh podatkov, ter izvesti analizo vzorcev in korelacij med prometnimi konicami, ravnjo onesnaženja in vremenskimi pogoji. V raziskavi so uporabljeni podatki, zbrani v desetdnevnem obdobju na različnih lokacijah glede na oddaljenost od ceste. Osrednja naloga raziskave sta združevanje teh različnih podatkovnih nizov in preučevanje, kako lahko GPT-4o prispeva k hitrejši in zanesljivejši analizi teh podatkov. Poleg tega raziskava proučuje potencial umetne inteligence pri izboljšanju tradicionalnih pristopov za analizo okoljskih podatkov, zlasti kar zadeva natančnost, hitrost obdelave in prepoznavanje povezav med analiziranimi podatkovnimi bazami.
Ključne besede: umetna inteligenca, GPT-4o, obdelava podatkov
Objavljeno v DKUM: 27.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,53 MB) |
