| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 439
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza izvajanj načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v zdravstvu
Nina Gradišnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Zakonodaja je na področju zdravstva izjemno razpršena, posledično so tudi določila o varstvu osebnih podatkov v zdravstvu določena v različnih aktih, kar lahko privede do nepreglednosti. Po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavi vprašanje, kako ta vpliva na zahteve varstva osebnih podatkov ter kako se v zdravstvu odražajo načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu ni prinesla šokantnih vsebinskih sprememb, kar lahko povežemo z dejstvom, da obdelava osebnih podatkov v zdravstvu večinoma temelji na zakonski pravni podlagi (ki se s sprejetjem Splošne uredbe o varstvu podatkov ni spremenila). Vsekakor pa prinaša višjo stopnjo zavedanja pomembnosti varstva osebnih podatkov ter seveda za kršitelje predpisuje znatno višje kazni. Zraven zakonskih določb morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti dosledno spoštovati tudi načela v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki predstavljajo temeljna vodila pri obdelavi osebnih podatkov. Tako na primer ni nujno, da je vse, kar je zakonito, tudi v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, zakonsko predpisani rok hrambe se pod določenimi pogoji lahko izjemoma podaljša in podobno. Kljub podrobni zakonski ureditvi varstva osebnih podatkov v zdravstvu, pa se konkretne zahteve varstva osebnih podatkov določajo v praksi, torej pri vsakemu upravljavcu posebej. Konkretne smernice glede ustreznosti določenih ukrepov varstva osebnih podatkov je zaradi različnosti narave obdelav, izjemno težko (če ne nemogoče) zastaviti. Ker so zahteve varstva osebnih podatkov v veliki meri vezane tudi na razvoj informacijske in druge tehnologije, lahko določeni ukrepi varovanja čez noč postanejo nezadostni (npr. zaradi ugotovitve varnostnih napak v informacijskem sistemu). Izvajalci zdravstvene dejavnosti imajo glede obdelave osebnih podatkov izjemno težko nalogo – nenehno morajo spremljati razvoj zahtev ter zaščitnih ukrepov varstva osebnih podatkov ter predviditi varnostna tveganja in narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nezakonito obdelavo. Posebno pozornost morajo nameniti tudi izobraževanju (in opominjanju) zaposlenih. Po preučitvi odločb Informacijskega pooblaščenca o prekršku namreč ugotovimo, da veliko večino kršitev v zdravstvu predstavljajo neupravičeni vpogledi v zdravstvene podatke pacientov. Pravica do zasebnosti pacienta vsekakor ni novost, kar pomeni, da bi se je moral zavedati popolnoma vsak zaposleni v zdravstvu. Nepooblaščeni vpogledi v zdravstvene podatke pomenijo grobo kršitev zasebnosti pacienta. Da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti v čim večji meri preprečil kršitve varstva osebnih podatkov, mora poskrbeti, da zaposleni glede varstva osebnih podatkov prejmejo izčrpna navodila, da se izvajanje ukrepov redno preverja ter da se o njih zaposlene tudi redno izobražuje. Ključno je, da se izvajalci zdravstvene dejavnosti zavedajo, da gre pri kršitvi varstva zdravstvenih osebnih podatkov za poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti ter da je treba storiti vse, da se kršitve preprečijo.
Ključne besede: Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu, zdravstveni osebni podatki, posebne vrste osebnih podatkov, splošna načela varstva osebnih podatkov, minimalni standardi varstva osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov, varnostni incident.
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 63; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1009,46 KB)

2.
Razvoj in izdelava progresivnega orodja za preoblikovanje pločevine
Žan Marguč, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili razvoj in izdelavo progresivnega orodja za preoblikovanje pločevine za podstavek baterije električnega vozila Daimler V295 znamke Mercedes Benz. Predstavili smo tudi orodja za preoblikovanje pločevine, preoblikovalne procese v progresivnem orodju, razvoj in izdelavo progresivnega orodja in postopke odrezavanja pri izdelavi progresivnega orodja. Cilj diplomskega dela je prikazati celotno izdelavo progresivnega orodja od razvoja CAD modela, preko mehanske obdelave do končne sestave progresivnega orodja. Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj progresivnih orodij z vsemi delovnimi operacijami. V diplomskem delu bo predstavljena tudi potrebna dokumentacija za izvedbo obdelave v orodjarni. Za naročilo kupca progresivnega orodja so se pripravili vhodni podatki, ki vsebujejo vse potrebne zahteve za konstrukcijo orodja za določen štancan izdelek in so v skladu z zahtevami kupca ter internimi zahtevami in željami podjetja Var. Pri izdelavi progresivnega orodja so se upoštevale vse specifikacije kupca, ki so bile navedene v naročilu. V diplomskem delu je vključena tudi pokalkulacija realiziranih ur mehanske obdelave in lastna cena progresivnega orodja.
Ključne besede: preoblikovalna orodja, progresivna orodja, konstruiranje, izdelava, mehanska obdelava
Objavljeno: 02.07.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

3.
S strojnim učenjem podprta analiza znanstvenih revij in avtorjev
Tevž Šart, 2021, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrske naloge smo se osredotočili na problematiko iskanja primernih revij za objavo znanstvenih člankov različnih avtorjev. V prvem delu smo se osredotočili na pridobivanje znanja iz nestrukturiranih podatkov. Za pridobivanje uporabnega znanja smo uporabili način besedne vložitve. V drugem delu smo se osredotočili na izgradnjo programske rešitve za vektorizacijo znanstvenih člankov in revij. Namen magistrske je bil ugotoviti, ali lahko s pomočjo strojnega učenja in tehnike vektorizacije besedila ugotovimo podobnosti med znanstvenimi članki različnih avtorjev in revij ter na takšen način ugotovimo, ali avtor objavlja svoje znanstvene članke v pravilnih revijah. Vhodni korpus smo pridobili iz spletne baze znanstvenih člankov Scopus. S pomočjo rezultatov programske rešitve smo opravili analizo, s pomočjo katere smo pridobili odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja ter posledično sprejeli ali zavrgli hipoteze.
Ključne besede: doc2vec, tf-idf, besedne vložitve, vektorizacija besedila, obdelava naravnega jezika
Objavljeno: 20.04.2021; Ogledov: 98; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
Algoritem za učinkovit izračun verige elementarnih morfoloških filtrov na centralni procesni enoti
Danijel Žlaus, 2021, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo nov algoritem za učinkovit izračun verige elementarnih filtrov na centralni procesni enoti. Verige filtrov so temeljni del tako imenovanih geodetskih operatorjev, ki uporabljajo postopek morfološke rekonstrukcije. Ta iterativno filtrira in omejuje vrednosti filtrirane slike. Dobljeno učinkovitost razvitega algoritma delimo na dva dela. Prvi del se zanaša na učinkovit enonitni izračun elementarnih morfoloških filtrov, kar dosežemo s procesiranjem na mestu, dekompozicijo strukturnega elementa in uporabo vektorskih registrov za pohitritev izračuna. Drugi del pa razvite filtre uporabi za učinkovit vzporeden in hkraten izračun več filtrov v podani verigi. Vzporedni izračun je osnovan na emulaciji podatkovno pretokovnega procesiranja, kjer z analizo topologije predpomnilnika CPE in primernim pripenjanjem niti zagotovimo, da prenos podatkov med jedri CPE poteka preko predpomnilnika. Pokazali smo, da dosežemo največjo prepustnost procesiranja ob uporabi več neodvisnih vzporednih procesnih cevovodov, medtem ko najhitrejše odzivne čase dosežemo z uporabo enega cevovoda. Primerjava z algoritmi stanja tehnike in odprtokodnimi knjižnicami je pokazala, da je predlagani algoritem vedno dosegel boljše računske čase pri obdelavi verig filtrov. V primerjavi z iterativnim izračunom verige filtrov na splošnonamenskih grafičnih procesnih enotah se je predlagani algoritem prav tako izkazal za bistveno hitrejšega, tudi ko smo uporabili CPE nižjega cenovnega ranga.
Ključne besede: morfološki filtri, geodetski operatorji, veriga filtrov, obdelava slik, vzporedno procesiranje, podatkovno pretočna obdelava, vektorsko procesiranje, SIMD, centralna procesna enota
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (6,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
UVAJANJE KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKEGA SISTEMA V KNJIŽNICI OSNOVNE ŠOLE
Martina Olaj, 2016, diplomsko delo

Opis: Šolske knjižnice izvajajo knjižnične dejavnosti in delujejo v sklopu šol. Šole so javni zavodi in nepridobitne organizacije, njihove ustanoviteljice so občine. Kljub nepridobitni dejavnosti, morajo poslovati kakovostno in racionalno. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so podana izhodišča za praktični del, obsega predstavitev šolske knjižnice ter njeno poslovanje. Predstavljeni so poslovni procesi, ki potekajo v šolski knjižnici. Praktični del se nanaša na predstavitev Šolske knjižnice na Osnovni šoli Gornja Radgona in opisuje potek informatizacije knjižnice. V obdobju od leta 1996 do leta 2010 sem bila zaposlena v knjižnici kot knjižnični manipulant. V tem obdobju sem izkusila ves proces od ročne obdelave gradiv in izposoje, sodelovala pri prenosu in obdelavi gradiv, ki je vodila v avtomatizirano izposojo. Diplomsko delo je nastalo predvsem na podlagi delovnih izkušenj na tem področju.
Ključne besede: knjižnica, poslovanje knjižnice, procesi v knjižnici, obdelava gradiva, informatizacija knjižnice, informacijski sistem.
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 98; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
Vpliv družbenih omrežij na delovna razmerja
Dejan Mehle, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavani različni pravni vidiki družbenih omrežij in njihov vpliv na delovna razmerja. V današnjem času se za namene zaposlovanja vse pogosteje uporabljajo družbena omrežja, ki služijo kot vir informacij za preverbo kandidatov za zaposlitev. Delodajalci želijo na ta način preveriti primernost kandidatov in se zaščititi pred morebitno poslovno škodo, vendar pri tem obstaja možnost neupravičene obdelave osebnih podatkov in prekomernega posega v zasebnost kandidatov, zato je treba dopustnost tovrstnih preverb obravnavati v vsakokratnem primeru. Pri vključitvi družbenih omrežij v delovni proces se izpostavlja predvsem vprašanje glede dopustnosti delodajalčeve naložitve uporabe družbenih omrežij med delovne obveznosti delavca, kar bo v največji meri odvisno od narave dela, ki ga delavec opravlja. V nasprotnem primeru tovrstna naložitev obveznosti načeloma ne bo možna. Eden izmed pomembnih vidikov predstavlja tudi nadzor delodajalca nad uporabo družbenih omrežij in z njim povezana pričakovana zasebnost delavca. Pri opredelitvi dopustnega nadzora delodajalca nam nekatere odgovore poda sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, predvsem v sodbi Barbulescu, ki določa omejitve delodajalčevega nadzora in obenem določa smernice, ki jih morajo delodajalci pri nadzoru spoštovati. Posebna vloga je namenjena tudi objavam zaposlenih na družbenih omrežjih. Kot problematične se z vidika delodajalca izpostavljajo predvsem objave zaposlenih, ki škodujejo poslovnim interesom delodajalca ali kažejo na delavčevo kršitev delovnih obveznosti, zato jih bo delodajalec načeloma želel sankcionirati, največkrat z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Na drugi strani se pri objavah zaposlenih izpostavlja pravica do svobode govora, v primeru razkritja informacij v javnem interesu pa v poštev prihaja tudi zaščita žvižgačev. Pri tem so v magistrskem delu obravnavani različni mednarodni viri, analiza tuje in slovenske pravne ureditve ter pripadajoča sodna praksa.
Ključne besede: preverba kandidatov za zaposlitev, obdelava osebnih podatkov, delovne obveznosti, nadzor na delovnem mestu, varstvo zasebnosti, prepoved škodljivih ravnanj, svoboda izražanja, odpoved pogodbe o zaposlitvi, žvižgaštvo
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 424; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (848,04 KB)

7.
Uporaba programa energy manager pro v laboratorijskem sistemu za upravljanje z energijo
Rok Pušnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisan laboratorijski eksperimentalni sistem, ki se uporablja za razvoj naprednega algoritma za upravljanje z energijo. Pojasnjeno je delovanje programa Energy Manager PRO z namenom ovrednotenja njegove ustreznosti za vključitev v laboratorijski eksperimentalni sistem, kjer bo uporabljen kot pomožno orodje pri razvoju samostojne odločitvene logike sistema za upravljanje z energijo zunaj omenjenega programa. Zaključno delo je mogoče uporabiti tudi kot pomoč pri začetku uporabe programa Energy Manager PRO, čemur so prilagojeni tudi opisi. Predstavljeno je delovanje programa po njegovi vključitvi v laboratorijski eksperimentalni sistem, kar predstavlja realen primer uporabe. Na koncu so dodani nasveti, koristni za ustrezno namestitev in delovanje programa.
Ključne besede: Energy Manager PRO, sistem za upravljanje z energijo, obdelava podatkov
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 152; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (4,89 MB)

8.
Umetna inteligenca – trenutni in prihodnji izzivi bančništva
Jasmina Gergorec, 2020, diplomsko delo

Opis: Uporaba orodij za umetno inteligenco se je v zadnjem času stopnjevala v vseh gospodarskih panogah, med drugim tudi zaradi naraščajočega obsega digitalnih podatkov in vse večje računalniške zmogljivosti. Umetna inteligenca spreminja vse vidike poslovanja, tudi v bančništvu. Banke si danes ne morejo več privoščiti dolge čakalne vrste in pogoste obiske njihovih poslovalnic. Potrebujejo preobrazbo, da bi lahko sledile pričakovanjem svojih strank. Poglobljeno in strojno učenje so izboljšale izkušnje s strankami. Umetna inteligenca vključuje obdelavo naravnega jezika, prepoznavanje govora in strojni vid. Na izbiro imamo več vrst tehnik, ene izmed teh so: nevronske mreže, genetski algoritem ali mehka logika. Motivi za uvajanje umetne inteligence v bančništvo so predvsem odpravljanje človeških napak, boljši regulativni nadzor, hitrejše prepoznavanje in obvladovanje tveganj, prepoznavanje goljufij, boljša finančna varnost, kar se odraža pri nižjih stroških poslovanja ter predstavlja konkurenčno prednost posamezne banke.
Ključne besede: Umetna inteligenca, bančništvo, chatbot, strojno učenje, obdelava naravnega jezika
Objavljeno: 30.11.2020; Ogledov: 246; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (620,32 KB)

9.
Vektorizacija rasterskih slik tlorisov zgradb
Martin Oprešnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali z vektorizacijo tlorisov stavb. Razvili smo sistem, ki na rasterski sliki tlorisa zazna stene in jih shrani v vektorsko obliko. Omejili smo se na zaznavo sten. Tlorisi lahko poleg označenih sten vsebujejo tudi okna, vrata in pohištvo. Okoli tlorisa je lahko glava načrta, ki vsebuje metapodatke, ki so med drugim naslov, merilo in ime arhitekta. Glavo smo pred vektorizacijo ročno odstranili. Sistem pri večbarvnih načrtih na podlagi barve najprej odstrani oznake, ki ne predstavljajo sten. Za tem zazna tip notacije načrta. Pri načrtih, ki imajo notacijo dveh vzporednih črt s filtriranjem poudarimo črte, sliko binariziramo, izračunamo skeleton slike, zaznamo črte in s pomočjo zaznanih črt zaznamo stene. Pri načrtih z notacijo odebeljene črte pa sliko filtriramo s filtrom mediane, jo binariziramo, zaznamo robove črt in iz zaznanih črt zaznamo stene. Izmed zaznanih sten za tem odstranimo morebiti napačno zaznane stene in izboljšamo natančnost detekcije v vogalih sten. Na koncu zaznane stene shranimo v vektorsko sliko v formatu SVG. Za preizkus naše rešitve smo pripravili podatkovno zbirko 40 tlorisov, od katerih je 20 načrtov za vsak tip notacije. Ročno označene tlorise smo z avtomatsko zaznanimi tlorisi primerjali s pomočjo Jaccardovega indeksa, senzitivnosti, preciznosti in relativne napake seštevka dolžin sten. Na testnih podatkih je naš sistem zaznal stene s povprečnim Jaccardovim indeksom 0,7; senzitivnostjo 0,76; preciznostjo 0,81 in povprečno napako pri seštevku dolžin sten 0,13. Na podlagi rezultatov sklepamo, da je predlagan programski sistem primeren za grobo vektorizacijo, a ni dovolj natančen za popolno avtomatsko uporabo.
Ključne besede: obdelava slik, tlorisi stavb, vektorizacija
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 135; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (21,95 MB)

10.
Uporaba vektorske vgradnje za inteligentno obdelavo slovenskega besedila
Urban Strnišnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrske naloge smo se najprej osredotočili v problematiko pridobivanja uporabnega znanja iz nestrukturiranega besedila. Po poročilih IDC je razmerje med strukturiranimi in nestrukturiranimi podatki vsako leto večje. Načinov pridobivanja uporabnega znanja iz nestrukturiranega besedila je več, ena izmed njih so besedne vložitve oz. vektorska vgradnja. Najprej smo se posvetili pregledu tehnik besednih vložitev, kaj to je in kaj z njimi dosežemo. Ugotovili smo, da da izraz besedna vložitev stoji za določitvijo vektorske vrednosti besedi, s katero lahko izvajamo nadaljnje računske operacije. Namen magistrske naloge je bil preizkusiti nekatere algoritme vektorske vgradnje, izdelati lastne modele obdelave besedil in jih nato primerjati z nekaterimi že obstoječimi modeli. Lastne in obstoječe modele obdelave besedil smo nato preizkusili in na podlagi primerjave ugotovili prednosti in slabosti pri uporabi v določenem okolju. V sklopu učenja modelov smo se osredotočili tako v nadzorovane kot tudi v nenadzorovane tehnike učenja. Vhodni korpus podatkov smo pridobili iz pravilnikov štirinajstih slovenskih univerz in fakultet. Iz ugotovljenih rezultatov smo opravili analizo in diskusijo rezultatov, kjer smo dobili odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja, hipoteze pa sprejeli ali zavrnili.
Ključne besede: Besedne vložitve, strojno učenje, fastText, obdelava naravnega jezika, doc2vec, word2vec, klasifikacija besedila, nadzorovano učenje, nenadzorovano učenje
Objavljeno: 17.11.2020; Ogledov: 145; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici