| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obdavčitev udeležbe fizičnih oseb v kapitalu gospodarskih družb
Judita Škufca, 2016, magistrsko delo

Opis: Fizične osebe lahko svoja prosta finančna sredstva razporejajo v različne oblike kapitalskih naložb. Investicije se najpogosteje nanašajo na nakup vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah. Takšna udeležba fizičnim osebam prinaša različne vrste dohodkov, ki so podvrženi obdavčitvi. Predmet obdavčitve davka od dohodkov iz kapitala so po Zakonu o dohodnini – 2 prejete dividende ter prejeti dobiček iz kapitala, kot dohodka, ki izhajata iz imetništva udeležbe fizične osebe v kapitalu gospodarske družbe. Zakon obdavčuje prejeto dividendo kot dohodek, dosežen na podlagi lastniškega deleža v gospodarski družbi. Pri tem je glede načina participacije na dobičku potrebno ločevati med osebnimi in kapitalskimi družbami. V osebnih družbah se dobiček družbenikom ne izplača, ampak se pripiše obstoječemu kapitalskemu deležu. V kapitalskih družbah pa se dobiček razdeli v obliki izplačane dividende. Predmet obdavčitve so le izplačane dividende. Zakon obdavčuje tudi doseženi dobiček pri odsvojitvi kapitala. Davčno osnovo predstavlja razlika med vrednostjo kapitala ob pridobitvi in njegovo vrednostjo ob odsvojitvi. Zakon določa zniževanje davčne stopnje za vsakih 5 let imetništva kapitala, zato je opredelitev časa pridobitve kapitala bistvena. Davčni predpis ne definira, kateri datum se šteje za pridobitev kapitala na primarnem trgu, za razliko od pridobitve kapitala na sekundarnem trgu, ko se upošteva datum sklenitve pravnega posla. Pomanjkljivost davčne zakonodaje se kaže v tem, da določenih pojmov, na katere veže nastanek davčne obveznosti, ne opredeljuje. Za ugotavljanje nastanka davčnega dolga je zato potrebno poznavanje pravil statusnega, civilnega, računovodskega in registrskega prava. Vsa navedena področja so obsežna, urejena s številnimi predpisi, na nekaterih mestih so si med sabo nasprotujoča, kar vse povzroča nepreglednost obdavčitve. Predmet te magistrske naloge je analiza pravnih predpisov, ki so povezani z obdavčitvijo udeležbe fizičnih oseb v kapitalu gospodarske družbe. Posebni poudarek je namenjen izpostavitvi razlik med davčno in statusno zakonodajo, saj analiza pokaže, da obsežnost in neusklajenost zakonodaje ne pripomoreta k pravni varnosti in predvidljivosti v pravnem prometu, temveč prav nasprotno destimulativno vplivata na odločitev fizičnih oseb za tovrstne naložbe.
Ključne besede: Obdavčitev dohodkov fizičnih oseb iz udeležbe v kapitalu, dividenda, dobiček iz kapitala, čas pridobitve kapitala, čas odsvojitve kapitala, vrednost kapitala ob pridobitvi in odsvojitvi
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1119; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

2.
Obdavčitev fizičnih oseb na začasnem delu v tujini - Avstriji
Mojca Kralj, 2015, diplomsko delo

Opis: Prve oblike obdavčenja so se pojavile že v antični Grčiji in Rimskem cesarstvu. Čeprav so davki obvezna dajatev, morajo zagotavljati čim večjo družbeno pravičnost. Leta 2007 je Vlada Republike Slovenije sprejela odločitev za pristop k spremembi veljavne Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka in premoženja, sklenjene med Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Avstrijo, po kateri naj bi se od 1. 1. 2006 naprej dohodki rezidentov RS iz naslova zaposlitve v Avstriji oprostili plačila davka v RS in se obdavčili le v Avstriji. Ustavno sodišče je kasneje odločilo, da mora Vlada RS posebno davčno olajšavo odpraviti v enem letu, saj je v neskladju z ustavo. Po načelu obdavčitve po svetovnem dohodku in ob upoštevanju metode odbitka v tujini plačanega davka, s katerim se preprečuje dvojno obdavčenje, bi morali biti delovni migranti v enakem položaju kot drugi davčni zavezanci za dohodnino. Čeprav delavci migranti in člani Civilne iniciative Apače trdijo, da gre v njihovem primeru za dvojno obdavčitev, temu vendarle ni tako. Dohodki so v RS obdavčeni višje kot v Avstriji, zato morajo naši državljani, ki prejemajo od tujega delodajalca plačo z nižjo davčno obremenitvijo, to razliko med obdavčitvijo doplačati v Sloveniji. Namen tega diplomskega dela je predstaviti sistem obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve v RS in ga primerjati z obdavčitvijo dohodninskih zavezancev s plačo iz Avstrije. Ob tem bosta predstavljena še sistem dvojnega obdavčevanja in Civilna iniciativa Apače. Glavni cilj naloge pa je predstavitev posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante in primerjava slovenskega in avstrijskega davčnega sistema ter ureditev obdavčenja migrantov v Avstriji.
Ključne besede: Avstrija, dohodnina, dvojna obdavčitev, dnevni čezmejni migranti, posebna davčna olajšava, davčni zavezanec, Civilna iniciativa Apače, rezident, obdavčitev dohodkov fizičnih oseb.
Objavljeno v DKUM: 22.02.2016; Ogledov: 1535; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici