| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OBDAVČITEV INVALIDSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI
Katja Ketiš, 2016, diplomsko delo

Opis: Problematika zaposlovanja invalidnih oseb je že od nekdaj zelo pereč problem za državo, zato je v ta namen omogočila ustanovitev invalidskih podjetij, v katerih so invalidi zaposleni in zaščiteni v skladu z zakonodajo. Prvi del diplomskega seminarja je namenjen invalidskim podjetjem, kjer bo opisana vsa pravna podlaga in zakonodaja, ki ureja poslovanje le-teh. Prav tako se bom dotaknila zakonodaje, ki ureja obdavčitev invalidskih podjetij. Velik poudarek bo predvsem v ukrepih, ki jih država zagotavlja za poslovanje ter katere subvencije in davčne olajšave lahko uporabi invalidsko podjetje pri zaposlovanju invalidnih oseb. Drugi del diplomskega seminarja je namenjen primerjavi invalidskega podjetja s podjetjem, ki nima statusa invalidskega podjetja, kjer bo na podlagi konkretnih izračunov prikazano, kako podjetje plačuje davek od dobička ter katere olajšave uporabi s strani države. Tretji del diplomskega seminarja je namenjen primerjalni obdavčitvi invalidskih podjetij v izbranih državah članicah EU s Slovenijo. Podrobno bo opisana primerjava obdavčitve invalidskih podjetij v Avstriji, Madžarski in Poljski.
Ključne besede: Invalid, invalidsko podjetje, kvotni sistem, spodbude, obdavčitev, davčne olajšave, davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost
Objavljeno: 29.11.2016; Ogledov: 924; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (646,39 KB)

2.
Davčni nadzor fizične osebe v luči ustavnega načela pravne države s poudarkom na načelu sorazmernosti
Natalija Njavro, 2016, magistrsko delo

Opis: Davčni nadzor fizične osebe je specifični davčni postopek namenjen razjasnjevanju in ugotavljanju dejstev, s pomočjo katerih davčni organ odmeri davek po 68. a členu Zakona o davčnem postopku. S 1.1.2014 je bila sprejeta novela Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2G) , s katero je obdavčitev nenapovedanih dohodkov dobila zakonsko podlago v samostojnem členu. Obdavčitev nenapovedanega dohodka se izvede pod pogojem, da davčni organ ugotovi nesorazmerje ali razliko med vrednostjo sredstev za privatno potrošnjo, ki vključuje premoženje, s katerim razpolaga davčni zavezanec in ta znatno presegajo dohodke, ki jih je zavezanec za plačilo davka napovedal. Davčni organ v tem primeru pozove davčnega zavezanca k predložitvi podatkov o svojem premoženju. Davčni organ ves čas postopka ravna v skladu z načeli davčnega postopka in načeli drugih zakonov, ki ga prav tako zavezujejo. Naloga najprej opredeljuje davčni nadzor fizične osebe v razmerju do najpomembnejšega načela – načela pravne države, s poudarkom na načelu sorazmernosti. Naloga se nanaša na upoštevanje omenjenih načel tako s strani zakonodajalca, kot s strani samega izvajalca zakona – davčnega organa.
Ključne besede: Davčni nadzor, davčni zavezanec - fizična oseba, dohodnina, davek po 68. a členu ZDavP-2G, prekomerna obdavčitev, načelo pravne države, načelo sorazmernosti, človekove pravice, davčna načela, načela Zakona o splošnem upravnem postopku, odmera davka od nenapovedanih dohodkov, odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, kaznovalna narava.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 1070; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

3.
Obdavčitev udeležbe fizičnih oseb v kapitalu gospodarskih družb
Judita Škufca, 2016, magistrsko delo

Opis: Fizične osebe lahko svoja prosta finančna sredstva razporejajo v različne oblike kapitalskih naložb. Investicije se najpogosteje nanašajo na nakup vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah. Takšna udeležba fizičnim osebam prinaša različne vrste dohodkov, ki so podvrženi obdavčitvi. Predmet obdavčitve davka od dohodkov iz kapitala so po Zakonu o dohodnini – 2 prejete dividende ter prejeti dobiček iz kapitala, kot dohodka, ki izhajata iz imetništva udeležbe fizične osebe v kapitalu gospodarske družbe. Zakon obdavčuje prejeto dividendo kot dohodek, dosežen na podlagi lastniškega deleža v gospodarski družbi. Pri tem je glede načina participacije na dobičku potrebno ločevati med osebnimi in kapitalskimi družbami. V osebnih družbah se dobiček družbenikom ne izplača, ampak se pripiše obstoječemu kapitalskemu deležu. V kapitalskih družbah pa se dobiček razdeli v obliki izplačane dividende. Predmet obdavčitve so le izplačane dividende. Zakon obdavčuje tudi doseženi dobiček pri odsvojitvi kapitala. Davčno osnovo predstavlja razlika med vrednostjo kapitala ob pridobitvi in njegovo vrednostjo ob odsvojitvi. Zakon določa zniževanje davčne stopnje za vsakih 5 let imetništva kapitala, zato je opredelitev časa pridobitve kapitala bistvena. Davčni predpis ne definira, kateri datum se šteje za pridobitev kapitala na primarnem trgu, za razliko od pridobitve kapitala na sekundarnem trgu, ko se upošteva datum sklenitve pravnega posla. Pomanjkljivost davčne zakonodaje se kaže v tem, da določenih pojmov, na katere veže nastanek davčne obveznosti, ne opredeljuje. Za ugotavljanje nastanka davčnega dolga je zato potrebno poznavanje pravil statusnega, civilnega, računovodskega in registrskega prava. Vsa navedena področja so obsežna, urejena s številnimi predpisi, na nekaterih mestih so si med sabo nasprotujoča, kar vse povzroča nepreglednost obdavčitve. Predmet te magistrske naloge je analiza pravnih predpisov, ki so povezani z obdavčitvijo udeležbe fizičnih oseb v kapitalu gospodarske družbe. Posebni poudarek je namenjen izpostavitvi razlik med davčno in statusno zakonodajo, saj analiza pokaže, da obsežnost in neusklajenost zakonodaje ne pripomoreta k pravni varnosti in predvidljivosti v pravnem prometu, temveč prav nasprotno destimulativno vplivata na odločitev fizičnih oseb za tovrstne naložbe.
Ključne besede: Obdavčitev dohodkov fizičnih oseb iz udeležbe v kapitalu, dividenda, dobiček iz kapitala, čas pridobitve kapitala, čas odsvojitve kapitala, vrednost kapitala ob pridobitvi in odsvojitvi
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 733; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

4.
DAVČNOPRAVNI VIDIKI ODVZEMA PREMOŽENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM ALI ZARADI NJEGA
Ivan Pridigar, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi avtor obravnava davčne vplive odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, z vidika oseb, katerim je premoženjska korist odvzeta – storilca kaznivega dejanja ali prejemnika premoženjske koristi ter z vidika oškodovanca kaznivega dejanja. Uvodoma je institut odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, uvrščen v sistem odvzema premoženja. Pri tem je analizirano razmerje med odvzemom premoženjske koristi, odvzemom premoženja nezakonitega izvora in obdavčitvijo nenapovedanih dohodkov. Podrobno je obravnavan način izračuna višine premoženjske koristi, v okviru katerega je posebna pozornost namenjena stroškom kaznivega dejanja ter vplivu obračunanih in plačanih davkov na višino premoženjske koristi. Magistrska naloga z vidika DDV, davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine podrobno obravnava vpliv odvzete premoženjske koristi na že obračunane davke pri osebi, ki ji je bila premoženjska korist odvzeta. Pridobljena kazenskopravna izhodišča o višini premoženjske koristi so podlaga za izpeljavo konkretnih davčnopravnih implikacij prehoda premoženja kot posledice kaznivega dejanja na strani storilca kaznivega dejanja in na strani oškodovanca. Magistrska naloga poda odgovore na številna vprašanja o davčnih vplivih kaznivih dejanj in kazenskega postopka ter razmerjih med odvzemom premoženjske koristi po kazenskem zakoniku, odvzemu premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI in obdavčitvijo nenapovedanih dohodkov po ZDavP-2. Iz zaključnih ugotovitev so razvidni vplivi posameznih davkov na višino premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ter vplivi odvzema premoženjske koristi na davčne obveznosti storilca ali prejemnika premoženjske koristi in oškodovanca. Takšne ugotovitve potrjujejo, da prehod premoženja, ki je posledica kaznivega dejanja, za storilca in oškodovanca predstavlja ekonomske posledice, ki so predmet obdavčitve. Hkrati ugotovitve v magistrski nalogi dajejo koristno teoretično podlago sodiščem ter strankam v kazenskem postopku pri odločanju o odvzemu premoženjske koristi in ugotavljanju višine le-te ter davčnemu organu in strankam v davčnih postopkih za pravilno davčno obravnavo ekonomskih posledic kaznivih dejanj.
Ključne besede: konfiskacija, odvzem premoženjske koristi, višina premoženjske koristi, stroški kaznivega dejanja, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, DDV, ZOPNI, obdavčitev nenapovedanih dohodkov, ekonomske posledice kaznivega dejanja
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1088; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

5.
Obdavčitev fizičnih oseb na začasnem delu v tujini - Avstriji
Mojca Kralj, 2015, diplomsko delo

Opis: Prve oblike obdavčenja so se pojavile že v antični Grčiji in Rimskem cesarstvu. Čeprav so davki obvezna dajatev, morajo zagotavljati čim večjo družbeno pravičnost. Leta 2007 je Vlada Republike Slovenije sprejela odločitev za pristop k spremembi veljavne Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka in premoženja, sklenjene med Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Avstrijo, po kateri naj bi se od 1. 1. 2006 naprej dohodki rezidentov RS iz naslova zaposlitve v Avstriji oprostili plačila davka v RS in se obdavčili le v Avstriji. Ustavno sodišče je kasneje odločilo, da mora Vlada RS posebno davčno olajšavo odpraviti v enem letu, saj je v neskladju z ustavo. Po načelu obdavčitve po svetovnem dohodku in ob upoštevanju metode odbitka v tujini plačanega davka, s katerim se preprečuje dvojno obdavčenje, bi morali biti delovni migranti v enakem položaju kot drugi davčni zavezanci za dohodnino. Čeprav delavci migranti in člani Civilne iniciative Apače trdijo, da gre v njihovem primeru za dvojno obdavčitev, temu vendarle ni tako. Dohodki so v RS obdavčeni višje kot v Avstriji, zato morajo naši državljani, ki prejemajo od tujega delodajalca plačo z nižjo davčno obremenitvijo, to razliko med obdavčitvijo doplačati v Sloveniji. Namen tega diplomskega dela je predstaviti sistem obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve v RS in ga primerjati z obdavčitvijo dohodninskih zavezancev s plačo iz Avstrije. Ob tem bosta predstavljena še sistem dvojnega obdavčevanja in Civilna iniciativa Apače. Glavni cilj naloge pa je predstavitev posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante in primerjava slovenskega in avstrijskega davčnega sistema ter ureditev obdavčenja migrantov v Avstriji.
Ključne besede: Avstrija, dohodnina, dvojna obdavčitev, dnevni čezmejni migranti, posebna davčna olajšava, davčni zavezanec, Civilna iniciativa Apače, rezident, obdavčitev dohodkov fizičnih oseb.
Objavljeno: 22.02.2016; Ogledov: 1079; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
ZNIŽANJE DAVČNE OSNOVE PRI DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB IZ NASLOVA DAVČNIH OLAJŠAV S POUDARKOM NA PRIMERU GOSPODARSKE DRUŽBE AJM OKNA-VRATA-SENČILA, D.O.O.
Tadej Fijavž, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu avtor obravnava in predstavlja osnovne značilnosti davka od dohodkov pravnih oseb in davčne olajšave. Gospodarske družbe se v času finančne krize zaradi težkih gospodarskih razmer vse pogosteje srečujejo s težavami v poslovanju. Eden izmed načinov, kako olajšati družbam poslovanje in obstoj na trgu, je lahko tudi optimizacija davčne osnove s pomočjo davčnih olajšav. Davčne olajšave so v diplomskem delu podrobno obravnavane in na praktičnem primeru gospodarske družbe AJM, okna-vrata-senčila, d.o.o. tudi predstavljene. Prav tako je predstavljen vpliv pravnoorganizacijske oblike subjekta na obdavčitev. Ker gospodarske družbe največkrat poslujejo v različnih državah po svetu, se je avtor v diplomskem delu dotaknil tudi problema dvojne obdavčitve. Obravnavano tematiko je avtor želel približati vsem osebam, ki se z obdavčitvijo pravnih oseb srečujejo, predvsem pa je želel davčne zavezance opozoriti na pomen davčnih olajšav v času finančne krize.
Ključne besede: davek od dohodkov pravnih oseb, neposredni davek, rezident, nerezident, davčna osnova, davčna stopnja, davčne olajšave, dvojna obdavčitev, pravnoorganizacijska oblika subjekta, davčni odtegljaj
Objavljeno: 27.08.2013; Ogledov: 1545; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

7.
DAVČNO NEVTRALNA OBRAVNAVA MATERIALNEGA STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA FIZIČNIH OSEB, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST, V KAPITALSKO DRUŽBO
Nataša Bradač, 2012, magistrsko delo

Opis: Izhodišče magistrske naloge je proučitev področja davčno nevtralne obravnave materialnega statusnega preoblikovanja fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v kapitalsko družbo. Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so obravnavane v tej nalogi, so samostojni podjetnik (v nadaljevanju: podjetnik) in odvetnik, zdravnik ter zobozdravnik - zasebnik, kot kapitalska družba pa je obravnavana družba z omejeno odgovornostjo. Temeljna vprašanja v magistrski nalogi so, ali se lahko odvetnik, zdravnik in zobozdravnik, ki svoj poklic opravljajo v okviru organizirane dejavnosti (kot zasebniki), po trenutno veljavni zakonodaji materialno statusno preoblikujejo v kapitalsko družbo (tako imenovano odvetniško oziroma zdravniško družbo z omejeno odgovornostjo) in če, na kakšen način ter ali se jim lahko prizna davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti. Obstoječa zakonodaja na to ne daje neposrednega odgovora, je pa nedvomno, da se davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti, če so za to izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa davčna zakonodaja, prizna podjetniku, ki se skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) statusno preoblikuje v kapitalsko družbo (družbo z omejeno odgovornostjo). V prvem delu naloge je s statusno – pravnega, davčnega in računovodskega vidika predstavljena posamezna pravnoorganizacijska oblika ter narejena primerjava med njimi. V nadaljevanju je (prav tako) z vseh treh omenjenih vidikov predstavljeno in obravnavano statusno preoblikovanje podjetnika. V delu, ki obravnava davčni vidik preoblikovanja, je med drugim, zaradi deljenih mnenj v praksi, proučena tudi možnost davčno nevtralnega prenosa le dela podjetja podjetnika na kapitalsko družbo. V delu, ki obravnava računovodski vidik, je pozornost namenjena računovodskim vprašanjem, povezanim z: vrednotenjem podjetja podjetnika, podjetnikovim kapitalom, obračunskim dnem statusnega preoblikovanja podjetnika in vodenjem poslovnih knjig od tega dne pa do vpisa preoblikovanja v sodni register, saj obstoječi predpisi nanje ne dajejo neposrednega odgovora. V zadnjem delu naloge je na podlagi sprotnih, sklepnih ugotovitev in zaključkov pri posameznem poglavju odgovorjeno na temeljna vprašanja in na kratko predstavljen še davčni vidik materialnih statusnih preoblikovanj pravnih oseb (tj. združitev in delitev), prenosa premoženja in zamenjave kapitalskih deležev ter narejena primerjava z davčnim vidikom statusnega preoblikovanja podjetnika. Na tej osnovi so pripravljene zaključne ugotovitve in predlogi.
Ključne besede: podjetnik, odvetnik - zasebnik, zdravnik/zobozdravnik – zasebnik, družba z omejeno odgovornostjo, odvetniška/zdravniška družba z omejeno odgovornostjo, dejavnost, obdavčitev dohodka iz dejavnosti, davek od dohodkov pravnih oseb, izračunavanje in plačevanje davka, poslovne knjige, letna poročila, podjetje, podjetnikov kapital, obračunski dan, statusno preoblikovanje podjetnika, statusno preoblikovanje odvetnika, zdravnika/zobozdravnika v kapitalsko družbo, davčna nevtralnost
Objavljeno: 11.03.2013; Ogledov: 3522; Prenosov: 587
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

8.
SPECIFIČNOSTI OBDAVČITVE UPOKOJENCEV IN ŠTUDENTOV V SKLADU Z NOVO ZAKONODAJO
Patricija Vudler, 2010, diplomsko delo

Opis: Upokojenec je oseba, katera se je upokojila in za to ob koncu aktivnega dela prejema zasluženo pokojnino. Po uvedbi nove pokojninske reforme, bi naj bila starostna meja za upokojitev 65 let ob izpolnjeni pokojninski dobi najmanj 15 let. Upokojencem je glavni vir dohodka v pokoju pokojnina, ki je lahko delna, starostna, vdovska, invalidska, družinska ali državna. Družinska pokojnina ni vezana na status upokojenca, pač pa jo lahko prejemajo drugi družinski člani po umrlem. Tako jo lahko prejema tudi študent. Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod in se tako izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem programu. V času študija imajo študenti možnost pridobitve dohodka preko študentskega dela na podlagi študentskih napotnic, izdanih preko študentskih servisov in štipendij, kot so kadrovska, državna in Zoisova štipendija. Višina prejetih dohodkov in status (upokojenec, študent) osebe, vpliva na znesek akontacije dohodnine. Status osebe je pomemben pri ugotavljanju oziroma uveljavljanju možnih olajšav. Na podlagi višine dohodkov in upoštevanih možnih olajšav pridemo do ugotovitve, v kateri dohodninski razred sodi posameznik. Znesek študentovih olajšav se razlikuje od zneska upokojenčevih olajšav. Tako ob enako ustvarjenemu dohodku, nista enako obdavčena, prav zaradi različnega izhodišča. Pri upokojencih so obdavčene vse pokojnine, če presegajo neobdavčeno mejo, katera predstavlja 1.027,00 eurov. Upokojenci, kateri so starejši od 65 let uveljavljajo še starostno olajšavo in za to pri njih nastopi davčni odtegljaj pri višini 1.250,00 eurov. Pri študentih je obdavčena od štipendij le kadrovska, če presega višino minimalne plače in pa študentsko delo ob prekoračitvi dovoljene meje, ki je odvisna od tega ali je oseba vzdrževani družinski član ali ne in ali izpolnjuje pogoje za uveljavljanje posebne osebne olajšave. Zaradi vrste problemov povezanih s študentskim delom, so predlagane določene rešitve v Zakonu o malem delu. Po novi zakonodaji bi tako začasno, občasno in trajnejše omejeno delo lahko opravljali študenti, brezposelni in upokojenci. Pomembna razlika od študentskega dela, katerega poznamo danes, je, da bi se po novem tovrstno delo omejilo na 14 ur tedensko, torej 60 ur mesečno, kar znaša na letni ravni 720 ur. Za študente izjemoma bi zaradi prioritete študija veljala le letna omejitev števila ur. Poleg tega je novost še ta, da se za tovrstno delo predvideva letna omejitev dohodka, katera naj ne bi presegala 6.000,00 eurov bruto.
Ključne besede: študent, upokojenec, pokojnina, štipendija, olajšave, študentska napotnica, obdavčitev dohodkov, praktično delo, vzdrževani član, dohodninska lestvica, Zakon o malem delu
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 3582; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (382,82 KB)

9.
SPREMEMBA DAVKA OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB V NEMČIJI V LETU 2008 IN MOŽEN VPLIV NA POSLOVANJE SLOVENSKIH PODJETIJ
Rado Sodin, 2009, diplomsko delo

Opis: Prejšnji davčni reformi v Zvezni Republiki Nemčiji v letu 2000 ni popolnoma uspelo doseči njenih ciljev, zato je Zvezna Republika Nemčija v letu 2008 speljala novo davčno reformo. Podjetniška davčna reforma 2008 je najbolj obsežna davčna reforma zadnjih let v Zvezni Republiki Nemčiji. Z spremembo davčne zakonodaje bodo pridobila predvsem podjetja, hkrati z njo pa tudi celotno nemško gospodarstvo. V delu so predstavljene splošne značilnosti davčne zakonodaje v Zvezni Republiki Nemčiji oziroma so predstavljene spremembe, ki so se na tem področju zgodile v letu 2008, prav tako pa je v tem delu bila prikazana primerjava z davčno zakonodajo, ki je veljala do trenutka izvedene reforme. Nato sledi podrobna predstavitev sprememb na področju obdavčitve v Zvezni Republiki Nemčiji. Sprva je predstavljeno znižanje splošne davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, čemur sledi prikaz stimulativnega zadrževanja dobičkov v podjetju. Pri navedenem so prikazani načini različnega obdavčevanja zadržanega dobička pravnih oseb, saj je cilj Zvezne Republike Nemčije na tem področju, čim večje akumuliranje dobičkov posameznega podjetja. Sledi podrobna predstavitev sprememb na področju obdavčevanja dohodkov iz kapitala, kjer je največja pozornost namenjena vpeljavi delnega dohodkovnega postopka. Predstavljeni so tudi razni ukrepi na področju davka od dohodkov pravnih oseb, kot je npr. predstavitev uvedbe investicijske olajšave za določena osnovna sredstva. Nadalje smo se osredotočili na vpeljavo obrestne omejitve v davčni sistem Zvezne Republike Nemčije, kjer je govora o omejitvi davčno priznanih obresti iz financiranja. Navedenemu sledi analiziranje sprememb na področju delne odtujitve podjetja, investicijske davčne zakonodaje ter sprememb na področju obrtnega davka. V zadnjem delu diplomske naloge je predstavljena gospodarska navezanost Republike Slovenije na gospodarstvo Zvezne Republike Nemčije, primerjava obdavčitve davka od dohodkov pravnih oseb med državama ter analiziran vpliv sprememb nove davčne zakonodaje v Zvezni Republiki Nemčiji na slovenska podjetja. V našem diplomskem delu smo prikazali, da je podjetniška davčna reforma 2008 v Zvezni Republiki Nemčiji mnogo konkurenčnejša od prejšnje obdavčitve. Celotna davčna reforma je razbremenila nemško gospodarstvo, s čimer je cilj podjetniške davčne reforme 2008, davčna razbremenitev nemških podjetij in povečanje plačevanja davka od dobička, bližje kot pa kadarkoli do sedaj. Vendar kljub temu menimo, da ne bo drastično pritegnila novih investitorjev v investiranje v nemško gospodarstvo.
Ključne besede: Podjetniška davčna reforma 2008, davčna reforma, Nemčija, Slovenija, davek od dohodkov, obdavčitev
Objavljeno: 17.06.2009; Ogledov: 2728; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (457,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici