| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 118
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izstopna obdavčitev in erozija davčne osnove : magistrsko delo
Filip Banfro, 2024, magistrsko delo

Opis: Vodenje davčne politike je pomembno orodje držav za doseganje različnih socialnih in gospodarskih ciljev. S prilagajanjem davčnih stopenj lahko države vplivajo na ekonomske odločitve zavezancev. V današnjem globaliziranem svetu je posameznikom in gospodarskim družbam na voljo dostop do različnih držav, ki davčnim zavezancem v želji po privabljanju investicij in kapitala ponujajo različne ugodnosti. Preko različnih davčnih olajšav in spodbud skušajo države na svoje ozemlje privabiti investicije in spodbujati gospodarski razvoj, obenem pa se zaradi tega spogledujejo s tveganjem upada proračunskih prihodkov in nezmožnosti zagotavljanja javnih potreb. Zaradi potrebe po ohranitvi proračunskih prihodkov se države nižanju davčnih bremen težko izognejo, kar vodi do pojava mednarodne davčne konkurence. Zniževanje davčnega bremena preko davčnih spodbud pa je potrebno razlikovati od škodljivih praks, s katerimi davčni zavezanci dosegajo nizko oziroma ničelno stopnjo obdavčitve določenega dohodka in tako povzročajo erozijo davčne osnove. Pojav velikih multinacionalnih podjetij, ki svoje dejavnosti razpršujejo po različnih jurisdikcijah in izkoriščajo stik različnih pravnih sistemov, ima največkrat za končni cilj čim nižje plačilo davkov. Z izkoriščanjem pravil o transfernih cenah, kreativnim prilagajanjem lokacije neopredmetenih sredstev, prenašanjem dolga in drugimi tehnikami preusmerjajo obdavčljive dobičke v nizko davčno obremenjene države. Kot odziv na škodljive davčne prakse, kot so na primer davčne utaje, davčno izogibanje in agresivno davčno načrtovanje, so države v okviru OECD in EU uvedle ukrepe za preprečevanje erozije davčne osnove in dvig ravni meddržavnega sodelovanja. Kljub navedenim prizadevanjem pa sodi pravica do obdavčitve subjektov na državnem ozemlju na področje državne avtonomije, s čimer ohranjajo njihovo sposobnost doseganja notranjih ekonomskih in socialnih ciljev. Države po svetu zavezancem nalagajo izstopne davke, s katerimi obdavčujejo nerealizirane kapitalske dobičke tako pravnih, kakor tudi fizičnih oseb. Obveznost plačila izstopnega davka za davčnega zavezanca nastane v trenutku čezmejnega prenosa sredstev, ki bi v primeru tako opisanega prenosa znotraj države sicer nastala ob dejanski realizaciji premoženja. Ker bo zaradi prenosa rezidentstva oziroma premoženja preko meje država pristojnost za obdavčitev kasneje izgubila, z obdavčitvijo nerealiziranih kapitalskih dobičkov zavaruje svojo temeljno pravico do obdavčevanja. Tako z upoštevanjem načela teritorialnosti izstopni davki zagotavljajo davčno pravičnost. Pri tem je vloga Sodišča Evropske unije za pravilno uporabo ter interpretacijo evropskega prava in za zagotavljanje skladnosti nacionalnih zakonodaj ključna. Spodbujanje evropskega povezovanja in sodelovanja med državami članicami je za učinkovito obdavčenje in preprečevanje davčnih zlorab nujno.
Ključne besede: neposredni davki, harmonizacija, erozija davčne osnove, davčna konkurenca, agresivno davčno načrtovanje, svoboda ustanavljanja, izstopna obdavčitev, ZDDPO-2.
Objavljeno v DKUM: 13.05.2024; Ogledov: 67; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (5,28 MB)

2.
Primerjalna analiza med navadnim, normiranim in popoldanskim samostojnim podjetnikom
Urška Lorber, 2023, magistrsko delo

Opis: Posamezniki se na začetku lastne poslovne poti srečajo s številnimi pravnoorganizacijskimi oblikami podjetij. Mnogi izmed njih se zaradi priljubljenosti, enostavnega, cenovno ugodnega in hitrega postopka ustanovitve ter drugih lastnosti odločijo prav za pravnoorganizacijsko obliko samostojni podjetnik. Gre za fizično osebo, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, za njegovo ustanovitev pa podjetnik ne potrebuje začetnega kapitala. V Sloveniji je institucionalni okvir delovanja samostojnega podjetnika določen z Zakonom o gospodarskih družbah, v katerem pa se ne uporablja več izraz samostojni podjetnik, ampak zgolj podjetnik. Novoustanovljeni samostojni podjetnik ima po ustanovitvi obveznost, da v roku osmih dneh od vpisa v Poslovni register Slovenije, obvesti Finančno upravo Republike Slovenije o izbranem načinu vodenja poslovnih knjig. Izbira lahko med vodenjem poslovnih knjig z upoštevanjem dejanskih stroškov in vodenjem poslovnih knjig z upoštevanjem normiranih odhodkov. V primeru, da samostojni podjetnik vodi poslovne knjige, v njih pa zraven prihodkov izkazuje tudi odhodke v dejansko nastali višini govorimo o navadnem samostojnem podjetniku, kadar pa podjetnik pri ugotavljanju davčne osnove uveljavlja le normirano priznane odhodke pa govorimo o normiranem samostojnem podjetniku. Zraven teh dveh oblik pa v Sloveniji poznamo tudi popoldanskega samostojnega podjetnika. Gre za eno izmed posebnih vrst oziroma tipov samostojnega podjetnika, ki registrirano dejavnost opravlja kot postranski poklic. Tovrstna oblika je primerna zlasti za tiste, ki so že zaposleni za polni delovni pri drugemu delodajalcu, hkrati pa bi želeli zraven svoje redne zaposlitve opravljati še dopolnilno dejavnost v manjšem obsegu. Kljub veliki razširjenosti vseh predstavljenih oblik samostojnega podjetnika, pa še zmeraj mnogi ne poznajo vseh razlik, koristi in obveznosti, ki jim jih prinaša posamezna oblika. V magistrskem delu smo s pomočjo zakonodaje, pravilnikov ter druge literature opredelili in opisali posamezno obliko samostojnega podjetnika, postopek ustanovitve, obdavčitev, prispevke, ki jih mora plačevati podjetnik pri posamezni obliki ter računovodske izkaze in davčne evidence, ki jih mora pripravljati. Za vsako predstavljeno obliko smo predstavili tudi prednosti in slabosti, v ločenem poglavju pa smo primerjali vse tri oblike hkrati. V magistrskem delu smo pozornost namenili tudi primerjavi stroškov osnovnih računovodskih storitev med navadnim, normiranim in popoldanskim samostojnim podjetnikom. Primerjavo smo izvedli na osnovi izdanih računov računovodskega servisa Pro Fin d. o. o.. S pomočjo domače in tuje literature smo primerjali postopek ustanovitve samostojnega podjetnika, obdavčitev in zakonodajo s področja dohodnine v Sloveniji in Nemčiji.
Ključne besede: Samostojni podjetnik, prispevki, obdavčitev, ustanovitev, računovodski izkazi.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 375; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

3.
DAVČNE OAZE
Vesna Bolte, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen moje diplomske naloge je, prikazati obdavčitev v državah z ugodnejšim davčnim okoljem — v davčnih oazah. Off-shore centri so države oziroma njihova teritorialna območja, katerih glavni namen je, s pomočjo posebnih ugodnosti pritegniti tuj kapital. Davčni organ mora obravnavati subjekte, ki poslujejo v davčnih oazah, na enak način kot preostale gospodarske subjekte ter presojati pravilnost, popolnost in verodostojnost poslovnih dogodkov in knjigovodskih listin na enak način kot za vse druge poslovne dogodke. Vendar pa to še ne pomeni, da podatki niso resnični in pošteni, pa čeprav ima partner sedež v davčni oazi. Ravno zaradi tega takšnih dogodkov davčni organ ne sme obravnavati na drugačen način, kot bi jih, če bi posli bili sklenjeni s poslovnimi subjekti, ki imajo sedež na območju, ki se ne šteje za davčno oazo, torej na območju, ki se ne šteje kot ugodnejše davčno okolje. Edina razlika med tema dvema območjema je v velikosti obdavčitve. Davčni organ pri inšpiciranju ne prizna stroškov subjektov s sedežem v državah z ugodnejšim davčnim okoljem. Zakon o davku oh dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 17/05), ki je začel veljati 1. januarja 2005, prvič uvaja pojem države z ugodnejšim davčnim okoljem in podlago, po kateri se to presoja. Gre namreč za države s povprečnimi nominalnimi stopnjami davka, in sicer s stopnjami, ki so nižje od 12,5%.
Ključne besede: Obdavčitev v davčnih oazah, vrste davčnih oaz, davčni organ, off-shore center, ključni dejavniki off-shore centrov, (škodljiva) davčna konkurenca, utaja davkov, inšpiciranje.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 495; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (373,19 KB)

4.
Obdavčitev fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut po ZDoh-2 in primerjalno : magistrsko delo
Aleksander Ahlin, 2021, magistrsko delo

Opis: Virtualna valuta je pojem, ki obsega tudi digitalne valute. Med digitalne valute pa umeščamo elektronski denar in kripto valute. Kripto valute imajo tržno vrednost, posledično lahko s poslovanjem z njimi nastane dohodek. Dohodek lahko doseže fizična oseba ali pravna oseba. Fizična oseba lahko ta dohodek doseže kot fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti ali pa kot fizična oseba per se. Razlikovanje med eno in drugo je pomembno, saj je dohodek v prvem primeru obdavčen v drugem primeru pa ni. Pomembni so torej kriteriji, ki ločujejo med obema kategorijama dohodka, ki ga doseže fizična oseba (torej, ko ga doseže v okviru dejavnosti in, ko ga ne).Ti ločevalni kriteriji so zapisani v razlagalnih aktih pristojnih davčnih organov. Tako v Sloveniji kot v primerjalnih ureditvah drugih držav so ti kriteriji zapisani pomensko zelo odprto. Postavlja se vprašanje, ali takšna davčnopravna ureditev v RS ustreza zahtevam temeljnih načel davčnega prava in, ali je slovenska ureditev v bistvenem podobna ureditvam v primerljivih pravnih redih. Ugotovimo lahko, da je v slovenskem pravnem redu obdavčitev fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut v bistvenem drugačna primerljivim ureditvam drugih držav. Ureditve primerjanih držav se med seboj razlikujejo do te mere, da ne moremo govoriti o bistveno podobnih ureditvah. Obstajajo razlike na vseh ravneh urejanja področja. Razlike se kažejo glede: pojmovanja virtualnih valut, pravnega statusa, definicije in delitve virtualne valute, pa tudi v sami davčnopravni ureditvi, razmejitvenih kriterijih in nazadnje tudi davčnopravnih posledicah dohodka iz prodaje virtualne valute. V nekaterih pravnih redih je dohodek fizične osebe iz prodaje virtualne valute vedno obdavčen, drugje je pogojno obdavčen, spet drugje je vedno neobdavčen. Razlikujejo se tudi načini ugotavljanja davčne osnove in stopnje za odmero davka. Nadalje lahko ugotovimo, da slovenska davčnopravna ureditev problematike zadostuje temeljnim načelom davčnega prava. Po slovenski ureditvi fizična oseba ne more vnaprej zanesljivo predvideti svojega davčnega položaja ob nastanku dohodka s prodajo virtualne valute. Ker pa tudi v ureditvah primerljivih držav fizična oseba ne dosega nič višjega nivoja pravne varnosti, moramo zaključiti, da je nedoločnost davčne ureditve nujna predpostavka, da se doseže efektivna normiranost področja. Primerjalno gledano namreč trenutno ne obstaja boljši (bolj gotov, bolj določljiv) pristop k davčnopravni ureditvi problematike, kot ga imamo pri nas. Zato moramo, kljub temu, da slovenska ureditev sama po sebi ne zadostuje zahtevam davčnih načel - zaključiti, da ob upoštevanju obstoja enakih pomanjkljivosti v ureditvah primerjanih držav - Slovenska ureditev vendarle dosega zahteve temeljnih davčnih načel na področju obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut.
Ključne besede: virtualna valuta, kripto valuta, prodaja virtualne valute, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz kapitala, kapitalski dobiček, obdavčitev-primerjalno, tehnologija veriženja blokov, dohodnina
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 967; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
PRIMERJAVA OBDAVČITVE KAPITALSKIH DOBIČKOV FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB MED SLOVENIJO IN SRBIJO
Zlatko Djuričić, 2015, diplomsko delo

Opis: Za državo je pobiranje davkov izrednega pomena, za zavezance pa je le-to povečini neugodno, saj so davčne stopnje visoke. Z institutom davčnih olajšav država poskuša omiliti negativni učinek pobiranja davkov pri zavezancih ter jih vzpodbuditi k prijavi in plačilu davkov. Pomemben vir Slovenskega in Srbskega državnega proračuna je tudi davek od kapitalskih dobičkov fizičnih in pravnih oseb. Pomemben je predvsem z vidika gospodarskega razvoja, saj v današnjem času globalizacije in mednarodne trgovine vedno več subjektov (fizičnih in pravnih oseb) poskuša prodreti na tuje trge z namenom povečanja konkurenčnosti ter zaradi doseganja dobičkov z vlaganji na tuje trge. Zakonodaja s področja davkov ima velik pomen pri odločitvi posameznika ali pravne osebe ali in v katerih državah bo ustvarjal svoj kapital. Osnovni interese vsakega subjekta je zagotovo ustvarjanje čim večjega kapitalskega dobička obremenjenega s čim nižjimi davki. Davčni ureditvi obdavčitve kapitalskih dobičkov v Sloveniji in Srbiji sta si deloma različni, kar povzroča različne davčne obremenitve zavezancev za davek iz dobička ter posledično tudi drugačne finančne učinke, ki jih imata za proračune obeh držav. Za vse države, tudi Slovenijo in Srbijo, je v času recesije ter finančne in gospodarske krize pomembno, da s ciljem gospodarskega razvoja in zmanjševanjem stopnje brezposelnosti ustvarijo ugodno davčno klimo tudi za ustvarjanje kapitalskih dobičkov.
Ključne besede: davek, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, dobiček iz kapitala, dvojna obdavčitev
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 906; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (426,57 KB)

6.
Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo – primerjava med slovenijo in srbijo
Anja Vrbanjšak, 2020, diplomsko delo

Opis: Družba z omejeno odgovornostjo je torej družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Je ena najpogostejših oblik gospodarske družbe. Družbenik v Družbi z omejeno odgovornostjo ne odgovarja za obveznosti družbe. Družba sama odgovarja z vsem svojim premoženjem. Družba z omejeno odgovornostjo je ena najpogostejših družb v Sloveniji in v Srbiji, kljub temu pa se sami zakonodaji družbe nekoliko razlikujeta ena med drugo. V diplomskem delu sem najprej opisala samo ustanovitev družbe v Sloveniji in nato v Srbiji. Na koncu sem obe državi med seboj primerjala. Prav tako sem opisala obdavčitev družbe v Sloveniji in obdavčitev družbe v Srbiji in na koncu obe primerjala.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, Slovenija, Srbija, ustanovitev, obdavčitev
Objavljeno v DKUM: 24.11.2020; Ogledov: 1115; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (406,08 KB)

7.
Ustanovitev in obdavčitev samostojnega podjetnika: primerjava med slovenijo in severno makedonijo
Aleksandra Kovacheva, 2020, diplomsko delo

Opis: Samostojni podjetnik je oblika podjetja, ki je velikokrat najprimernejša za začetek podjetniške kariere, predvsem zato, ker ni začetnega kapitala. Samostojni podjetnik je ena od pravnoorganizacijskih oblik, v katerih se lahko opravlja pridobitna dejavnost. Ta oblika podjetnika je najprimernejša za mlade ljudi, ki želijo samostojno začeti svojo karierno pot in postati del podjetniškega sveta. Ta diplomski projekt je na nek način pripravljen kot priročnik in je lahko zelo uporaben za pridobivanje osnovnih podatkov in informacij na poti pridobivanja statusa. Vsi ti podatki bodo primerjani med dvema državama: Slovenijo in Severno Makedonijo. Predvsem bodo primerjani podatki o načinu ustanovitve, o pravicah, obveznostnih in obdavčitvi s.p.
Ključne besede: samostojni podjetnik, ustanovitev, obdavčitev, davek od dohodka iz dejavnosti, Severna Makedonija
Objavljeno v DKUM: 17.11.2020; Ogledov: 1122; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (911,22 KB)

8.
Preoblikovanje samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo – pravni, davčni in računovodski vidiki
Stela Šalamon, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo najprej spoznali značilnosti poslovanja samostojnega podjetnika in poslovanja družbe z omejeno odgovornostjo. Pred začetkom poslovne poti je pomembno poznavanje lastnosti poslovanja obeh oblik ter poznavanje njunih prednosti in slabosti. Z diplomskim delom se seznanimo s postopkom statusnega preoblikovanja, davčnim in računovodskim vidikom. Na začetku poslovne poti se ljudje večinoma odločijo za ustanovitev s. p.-ja, ker ni začetnih stroškov ustanovitve kot npr. pri d. o. o., kjer je potrebno vplačati minimalni osnovni kapital v višini 7.500 EUR. Samostojni podjetnik skozi leta poslovanja in rasti velikokrat preraste statusno obliko s. p.-ja, saj zaposluje vedno več ljudi, ima vedno večji obseg posla, s tem pa posledično tudi vedno večjo odgovornost. Pri poslovanju podjetnika se pogosto pojavi potreba po preoblikovanju v drugo pravnoorganizacijsko obliko. Največkrat se podjetnik preoblikuje v d. o. o. Država omogoča preoblikovanje iz samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, vendar je potrebno postopek voditi v skladu z zakonom.
Ključne besede: samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, obdavčitev, preoblikovanje
Objavljeno v DKUM: 17.11.2020; Ogledov: 1149; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (490,82 KB)

9.
Primerjava obdavčitve kriptovalut med izbranimi državami
Sara Novak, 2020, diplomsko delo

Opis: Naša družba se z leti razvija, zato sčasoma ustvarja nove valute, med njimi so najnovejše kriptovalute. Nekateri so se z njimi že dobro spoznali in z njimi že upravljajo, drugi pa se z njimi komaj spoznavajo. Če imamo opravka s kriptovalutami moramo, biti pozorni tudi na njihovo obdavčitev. V delu diplomskega projekta je bila glavna tema opredelitev kriptovalut in njihova obdavčitev. Prav tako je bil tudi to glavni cilj naloge. Osredotočili smo se na štiri države, in sicer na Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo in Švico. Namen naloge je bil spoznati vsako državo posebej, kako obravnava kriptovalute z davčnega vidika ter jih nato v tabelah med seboj primerjati. Najprej smo zbrali in analizirali podatke, ter jih razvrstili po državah. Nato pa smo jih pretvorili v celoto po posameznih državah. Delo diplomskega projekta je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu opredelimo in predstavimo delovanje kriptovalut in njihovo obdavčitev, v drugem delu pa analiziramo primerjavo obdavčitve kriptovalut v izbranih državah. Pri analizi smo se omejili na štiri države. Ugotovili smo, da ima vsaka od obravnavanih držav drugače zavedene kriptovalute, prav tako se razlikuje tudi njihova stopnja obdavčitve. Slovenija ima kriptovalute obravnavane kot virtualne valute, Avstrija in Nemčija pa kot neopredmeteno sredstvo. V Švici ima vsak kanton drugače obravnavane kriptovalute: kot plačilno sredstvo ali kapitalske naložbe, večinoma pa so kriptovalute predmet davka od premoženja. V Sloveniji in Švici transakcije s kriptovalutami niso obdavčene, so pa predmet dohodnine. V Avstriji in Nemčiji pa so transakcije, ki jih lastnik opravi v enem letu, obdavčene. Razen, če jih ima v lasti več kot eno leto. Takrat se imetnik izogne obdavčitvi. Obdavčitvi se izogne tudi takrat, kadar znesek v Avstriji ne presega 440 € in v Nemčiji 600 €.V raziskavi smo preučili le en del področja kriptovalut, saj je tema zelo obsežna. Predstavljene so tudi možnosti za nadaljnje raziskovanje na temo kriptovalut.
Ključne besede: kriptovaluta, obdavčitev, primerjava, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 20.10.2020; Ogledov: 1414; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

10.
Statusno preoblikovanje podjetnika ter prenos podjetja na podjetnika posameznika : diplomsko delo
Vanessa Pintarič, 2020, diplomsko delo

Opis: Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Med podjetnikom in ostalimi oblikami gospodarskih subjektov obstajajo pomembne razlike, zakonodajalec je zato oblikoval specialna pravila ki veljajo, kadar se določena pravnoorganizacijska oblika gospodarske družbe ustanavlja, preoblikuje oziroma preneha obstajati. Specialna pravila so oblikovana zato, da ustrezajo interesom, za uresničevanje katerih so namenjena, obenem pa podjetniku olajšajo izvrševanje upravičenj, ki mu pripadajo. Podjetnik lahko za časa svojega življenja prenese podjetje na drugo fizično osebo, s čimer na prevzemnika preidejo vse pravice in obveznosti podjetnika prenosnika v zvezi s podjetjem. Podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Pri prenosu podjetja na podjetnika prevzemnika pravno dosledno ne gre za statusno preoblikovanje dotedanjega samostojnega podjetnika, saj ta za preneseno premoženje od prevzemnika podjetja ne dobi nasprotne izpolnitve, katere predmet bi bili njegovi deleži, temveč je predmet njegove izpolnitve lahko kakšna druga premoženjska pravica ali pa denar, prenos pa je lahko opravljen tudi neodplačno. Pri podjetniku razpolagalcu ne gre za prenašanje podjetniško organiziranega premoženja (v smislu materialnega statusnega preoblikovanja), temveč gre za njegov popoln umik iz organiziranega podjema. Namen instituta prenosa podjetja na podjetnika prevzemnika je omogočiti spremembo pravne pripadnosti (vsega ali dela) podjetniško organiziranega premoženja podjetnika razpolagalca, tako da omogoči njegov prehod na podjetnika prevzemnika z univerzalnim pravnim nasledstvom. Prenos podjetja se nujno odrazi tudi v poslovnih knjigah oziroma računovodskih izkazih udeleženih nosilcev podjema, v katerih se to premoženje izkazuje, zato se dotakne tudi področja računovodenja gospodarskih družb. Zakonodajalec je omogočil, da pod določenimi pogoji prenos podjetja na podjetnika prevzemnika opravimo po načelu davčne nevtralnosti, kar omogoča kontinuiteto poslovanja in zmanjša finančno breme tako za prenosnika kot prevzemnika podjetja.
Ključne besede: podjetnik, podjetnik prevzemnik, prenos podjetja, statusno preoblikovanje, univerzalno pravno nasledstvo, obdavčitev podjetnika posameznika, davčno nevtralni prenos
Objavljeno v DKUM: 12.10.2020; Ogledov: 1470; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (406,14 KB)

Iskanje izvedeno v 5.81 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici