Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Obdavčitvam se ne moremo izogniti, zato se danes z njimi srečujemo skoraj že na vsakem koraku. Gospodarske družbe niso izjema, kar pomeni, da ima vsak družbenik v družbi tudi davčne obveznosti. V našem primeru smo osredotočeni zgolj na obdavčitev družbenikov v komanditni družbi in družbi z omejeno odgovornostjo, in to predvsem na nastanek davčne obveznosti pri razdelitvi oziroma izplačilu (bilančnega) dobička, ki sta ga družbi ustvarili. Delitev dobička v obeh družbah in primerjanih državah (Sloveniji in Hrvaški) predstavlja osnovno izhodišče za obdavčevanje družbenikov ter je za posamezno primerjano družbo zakonsko določena, prav tako tudi stopnje obdavčitve, ki se upoštevajo ob določeni davčni osnovi. V Sloveniji je bila sporna obdavčitev dobička družbenikov osebnih družb, ker je bil obdavčen že sam pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika, še preden je prišlo do dejanskega izplačila. Problematiko je z ukinitvijo spornih določb rešilo Ustavno sodišče Republike Slovenije. Tudi na Hrvaškem zasledimo problematiko glede obdavčitve dobička. V nekaterih obdobjih je bila zakonsko določena, v nekaterih pa obdavčitve dobička, kar se tiče izplačila dividend oziroma udeležbe v dobičku, ni bilo. Ponovno uvajanje zakona o obdavčitvi dividend/udeležbe pri dobičku je pomenilo, da bi se obdavčevale dividende/udeležba pri dobičku za nazaj tudi za leta, ko za obdavčitev ni bilo zakonske podlage, kar je privedlo do neenakosti pri obdavčevanju družbenikov. Ustavno sodišče Republike Hrvaške je na pobudo Hrvatske udruge poslodavaca nejasnosti rešilo z ukinitvijo zakonskih določb, ki so povzročale neenakost obdavčitve, in s tem odpravilo obdavčitev za nazaj. Problem, ki smo ga izpostavili v primerjanih državah, ni bil enak, čeprav se je nanašal na isto področje izplačila dobička (dividend).V Sloveniji je bila sporna obdavčitev pripisa dobička, na Hrvaškem pa uvedba ponovne obdavčitve, ki je nalagala obdavčevanje izplačila dobička za nazaj, torej za obdobja, ko za to ni bilo zakonske podlage. Iz tega izhaja, da je bil problem v obeh državah rešen ustrezno glede na okoliščine in je s tem doprinesel k pravičnejši obdavčitvi dobička družbenikov.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, komanditna družba, družbeniki, obdavčitev, dividende, skupščina, delitev dobička
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (972,04 KB)

Opis: Vodenje davčne politike je pomembno orodje držav za doseganje različnih socialnih in gospodarskih ciljev. S prilagajanjem davčnih stopenj lahko države vplivajo na ekonomske odločitve zavezancev. V današnjem globaliziranem svetu je posameznikom in gospodarskim družbam na voljo dostop do različnih držav, ki davčnim zavezancem v želji po privabljanju investicij in kapitala ponujajo različne ugodnosti. Preko različnih davčnih olajšav in spodbud skušajo države na svoje ozemlje privabiti investicije in spodbujati gospodarski razvoj, obenem pa se zaradi tega spogledujejo s tveganjem upada proračunskih prihodkov in nezmožnosti zagotavljanja javnih potreb. Zaradi potrebe po ohranitvi proračunskih prihodkov se države nižanju davčnih bremen težko izognejo, kar vodi do pojava mednarodne davčne konkurence. Zniževanje davčnega bremena preko davčnih spodbud pa je potrebno razlikovati od škodljivih praks, s katerimi davčni zavezanci dosegajo nizko oziroma ničelno stopnjo obdavčitve določenega dohodka in tako povzročajo erozijo davčne osnove. Pojav velikih multinacionalnih podjetij, ki svoje dejavnosti razpršujejo po različnih jurisdikcijah in izkoriščajo stik različnih pravnih sistemov, ima največkrat za končni cilj čim nižje plačilo davkov. Z izkoriščanjem pravil o transfernih cenah, kreativnim prilagajanjem lokacije neopredmetenih sredstev, prenašanjem dolga in drugimi tehnikami preusmerjajo obdavčljive dobičke v nizko davčno obremenjene države. Kot odziv na škodljive davčne prakse, kot so na primer davčne utaje, davčno izogibanje in agresivno davčno načrtovanje, so države v okviru OECD in EU uvedle ukrepe za preprečevanje erozije davčne osnove in dvig ravni meddržavnega sodelovanja. Kljub navedenim prizadevanjem pa sodi pravica do obdavčitve subjektov na državnem ozemlju na področje državne avtonomije, s čimer ohranjajo njihovo sposobnost doseganja notranjih ekonomskih in socialnih ciljev. Države po svetu zavezancem nalagajo izstopne davke, s katerimi obdavčujejo nerealizirane kapitalske dobičke tako pravnih, kakor tudi fizičnih oseb. Obveznost plačila izstopnega davka za davčnega zavezanca nastane v trenutku čezmejnega prenosa sredstev, ki bi v primeru tako opisanega prenosa znotraj države sicer nastala ob dejanski realizaciji premoženja. Ker bo zaradi prenosa rezidentstva oziroma premoženja preko meje država pristojnost za obdavčitev kasneje izgubila, z obdavčitvijo nerealiziranih kapitalskih dobičkov zavaruje svojo temeljno pravico do obdavčevanja. Tako z upoštevanjem načela teritorialnosti izstopni davki zagotavljajo davčno pravičnost. Pri tem je vloga Sodišča Evropske unije za pravilno uporabo ter interpretacijo evropskega prava in za zagotavljanje skladnosti nacionalnih zakonodaj ključna. Spodbujanje evropskega povezovanja in sodelovanja med državami članicami je za učinkovito obdavčenje in preprečevanje davčnih zlorab nujno.
Ključne besede: neposredni davki, harmonizacija, erozija davčne osnove, davčna konkurenca, agresivno davčno načrtovanje, svoboda ustanavljanja, izstopna obdavčitev, ZDDPO-2.
Objavljeno v DKUM: 13.05.2024; Ogledov: 262; Prenosov: 61
Celotno besedilo (5,28 MB)

Opis: Namen moje diplomske naloge je, prikazati obdavčitev v državah z ugodnejšim davčnim okoljem — v davčnih oazah. Off-shore centri so države oziroma njihova teritorialna območja, katerih glavni namen je, s pomočjo posebnih ugodnosti pritegniti tuj kapital. Davčni organ mora obravnavati subjekte, ki poslujejo v davčnih oazah, na enak način kot preostale gospodarske subjekte ter presojati pravilnost, popolnost in verodostojnost poslovnih dogodkov in knjigovodskih listin na enak način kot za vse druge poslovne dogodke. Vendar pa to še ne pomeni, da podatki niso resnični in pošteni, pa čeprav ima partner sedež v davčni oazi. Ravno zaradi tega takšnih dogodkov davčni organ ne sme obravnavati na drugačen način, kot bi jih, če bi posli bili sklenjeni s poslovnimi subjekti, ki imajo sedež na območju, ki se ne šteje za davčno oazo, torej na območju, ki se ne šteje kot ugodnejše davčno okolje. Edina razlika med tema dvema območjema je v velikosti obdavčitve. Davčni organ pri inšpiciranju ne prizna stroškov subjektov s sedežem v državah z ugodnejšim davčnim okoljem. Zakon o davku oh dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 17/05), ki je začel veljati 1. januarja 2005, prvič uvaja pojem države z ugodnejšim davčnim okoljem in podlago, po kateri se to presoja. Gre namreč za države s povprečnimi nominalnimi stopnjami davka, in sicer s stopnjami, ki so nižje od 12,5%.
Ključne besede: Obdavčitev v davčnih oazah, vrste davčnih oaz, davčni organ, off-shore center, ključni dejavniki off-shore centrov, (škodljiva) davčna konkurenca, utaja davkov, inšpiciranje.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 663; Prenosov: 40
Celotno besedilo (373,19 KB)

Opis: Za državo je pobiranje davkov izrednega pomena, za zavezance pa je le-to povečini neugodno, saj so davčne stopnje visoke. Z institutom davčnih olajšav država poskuša omiliti negativni učinek pobiranja davkov pri zavezancih ter jih vzpodbuditi k prijavi in plačilu davkov. Pomemben vir Slovenskega in Srbskega državnega proračuna je tudi davek od kapitalskih dobičkov fizičnih in pravnih oseb. Pomemben je predvsem z vidika gospodarskega razvoja, saj v današnjem času globalizacije in mednarodne trgovine vedno več subjektov (fizičnih in pravnih oseb) poskuša prodreti na tuje trge z namenom povečanja konkurenčnosti ter zaradi doseganja dobičkov z vlaganji na tuje trge. Zakonodaja s področja davkov ima velik pomen pri odločitvi posameznika ali pravne osebe ali in v katerih državah bo ustvarjal svoj kapital. Osnovni interese vsakega subjekta je zagotovo ustvarjanje čim večjega kapitalskega dobička obremenjenega s čim nižjimi davki. Davčni ureditvi obdavčitve kapitalskih dobičkov v Sloveniji in Srbiji sta si deloma različni, kar povzroča različne davčne obremenitve zavezancev za davek iz dobička ter posledično tudi drugačne finančne učinke, ki jih imata za proračune obeh držav. Za vse države, tudi Slovenijo in Srbijo, je v času recesije ter finančne in gospodarske krize pomembno, da s ciljem gospodarskega razvoja in zmanjševanjem stopnje brezposelnosti ustvarijo ugodno davčno klimo tudi za ustvarjanje kapitalskih dobičkov.
Ključne besede: davek, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, dobiček iz kapitala, dvojna obdavčitev
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 1000; Prenosov: 90
Celotno besedilo (426,57 KB)

Opis: Samostojni podjetnik je oblika podjetja, ki je velikokrat najprimernejša za začetek podjetniške kariere, predvsem zato, ker ni začetnega kapitala. Samostojni podjetnik je ena od pravnoorganizacijskih oblik, v katerih se lahko opravlja pridobitna dejavnost. Ta oblika podjetnika je najprimernejša za mlade ljudi, ki želijo samostojno začeti svojo karierno pot in postati del podjetniškega sveta. Ta diplomski projekt je na nek način pripravljen kot priročnik in je lahko zelo uporaben za pridobivanje osnovnih podatkov in informacij na poti pridobivanja statusa. Vsi ti podatki bodo primerjani med dvema državama: Slovenijo in Severno Makedonijo. Predvsem bodo primerjani podatki o načinu ustanovitve, o pravicah, obveznostnih in obdavčitvi s.p.
Ključne besede: samostojni podjetnik, ustanovitev, obdavčitev, davek od dohodka iz dejavnosti, Severna Makedonija
Objavljeno v DKUM: 17.11.2020; Ogledov: 1224; Prenosov: 107
Celotno besedilo (911,22 KB)