| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 114
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA OBDAVČITVE KAPITALSKIH DOBIČKOV FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB MED SLOVENIJO IN SRBIJO
Zlatko Djuričić, 2015, diplomsko delo

Opis: Za državo je pobiranje davkov izrednega pomena, za zavezance pa je le-to povečini neugodno, saj so davčne stopnje visoke. Z institutom davčnih olajšav država poskuša omiliti negativni učinek pobiranja davkov pri zavezancih ter jih vzpodbuditi k prijavi in plačilu davkov. Pomemben vir Slovenskega in Srbskega državnega proračuna je tudi davek od kapitalskih dobičkov fizičnih in pravnih oseb. Pomemben je predvsem z vidika gospodarskega razvoja, saj v današnjem času globalizacije in mednarodne trgovine vedno več subjektov (fizičnih in pravnih oseb) poskuša prodreti na tuje trge z namenom povečanja konkurenčnosti ter zaradi doseganja dobičkov z vlaganji na tuje trge. Zakonodaja s področja davkov ima velik pomen pri odločitvi posameznika ali pravne osebe ali in v katerih državah bo ustvarjal svoj kapital. Osnovni interese vsakega subjekta je zagotovo ustvarjanje čim večjega kapitalskega dobička obremenjenega s čim nižjimi davki. Davčni ureditvi obdavčitve kapitalskih dobičkov v Sloveniji in Srbiji sta si deloma različni, kar povzroča različne davčne obremenitve zavezancev za davek iz dobička ter posledično tudi drugačne finančne učinke, ki jih imata za proračune obeh držav. Za vse države, tudi Slovenijo in Srbijo, je v času recesije ter finančne in gospodarske krize pomembno, da s ciljem gospodarskega razvoja in zmanjševanjem stopnje brezposelnosti ustvarijo ugodno davčno klimo tudi za ustvarjanje kapitalskih dobičkov.
Ključne besede: davek, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, dobiček iz kapitala, dvojna obdavčitev
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 64; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (426,57 KB)

2.
Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo – primerjava med slovenijo in srbijo
Anja Vrbanjšak, 2020, diplomsko delo

Opis: Družba z omejeno odgovornostjo je torej družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Je ena najpogostejših oblik gospodarske družbe. Družbenik v Družbi z omejeno odgovornostjo ne odgovarja za obveznosti družbe. Družba sama odgovarja z vsem svojim premoženjem. Družba z omejeno odgovornostjo je ena najpogostejših družb v Sloveniji in v Srbiji, kljub temu pa se sami zakonodaji družbe nekoliko razlikujeta ena med drugo. V diplomskem delu sem najprej opisala samo ustanovitev družbe v Sloveniji in nato v Srbiji. Na koncu sem obe državi med seboj primerjala. Prav tako sem opisala obdavčitev družbe v Sloveniji in obdavčitev družbe v Srbiji in na koncu obe primerjala.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, Slovenija, Srbija, ustanovitev, obdavčitev
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 149; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (406,08 KB)

3.
Ustanovitev in obdavčitev samostojnega podjetnika: primerjava med slovenijo in severno makedonijo
Aleksandra Kovacheva, 2020, diplomsko delo

Opis: Samostojni podjetnik je oblika podjetja, ki je velikokrat najprimernejša za začetek podjetniške kariere, predvsem zato, ker ni začetnega kapitala. Samostojni podjetnik je ena od pravnoorganizacijskih oblik, v katerih se lahko opravlja pridobitna dejavnost. Ta oblika podjetnika je najprimernejša za mlade ljudi, ki želijo samostojno začeti svojo karierno pot in postati del podjetniškega sveta. Ta diplomski projekt je na nek način pripravljen kot priročnik in je lahko zelo uporaben za pridobivanje osnovnih podatkov in informacij na poti pridobivanja statusa. Vsi ti podatki bodo primerjani med dvema državama: Slovenijo in Severno Makedonijo. Predvsem bodo primerjani podatki o načinu ustanovitve, o pravicah, obveznostnih in obdavčitvi s.p.
Ključne besede: samostojni podjetnik, ustanovitev, obdavčitev, davek od dohodka iz dejavnosti, Severna Makedonija
Objavljeno: 17.11.2020; Ogledov: 146; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (911,22 KB)

4.
Preoblikovanje samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo – pravni, davčni in računovodski vidiki
Stela Šalamon, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo najprej spoznali značilnosti poslovanja samostojnega podjetnika in poslovanja družbe z omejeno odgovornostjo. Pred začetkom poslovne poti je pomembno poznavanje lastnosti poslovanja obeh oblik ter poznavanje njunih prednosti in slabosti. Z diplomskim delom se seznanimo s postopkom statusnega preoblikovanja, davčnim in računovodskim vidikom. Na začetku poslovne poti se ljudje večinoma odločijo za ustanovitev s. p.-ja, ker ni začetnih stroškov ustanovitve kot npr. pri d. o. o., kjer je potrebno vplačati minimalni osnovni kapital v višini 7.500 EUR. Samostojni podjetnik skozi leta poslovanja in rasti velikokrat preraste statusno obliko s. p.-ja, saj zaposluje vedno več ljudi, ima vedno večji obseg posla, s tem pa posledično tudi vedno večjo odgovornost. Pri poslovanju podjetnika se pogosto pojavi potreba po preoblikovanju v drugo pravnoorganizacijsko obliko. Največkrat se podjetnik preoblikuje v d. o. o. Država omogoča preoblikovanje iz samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, vendar je potrebno postopek voditi v skladu z zakonom.
Ključne besede: samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, obdavčitev, preoblikovanje
Objavljeno: 17.11.2020; Ogledov: 167; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (490,82 KB)

5.
Primerjava obdavčitve kriptovalut med izbranimi državami
Sara Novak, 2020, diplomsko delo

Opis: Naša družba se z leti razvija, zato sčasoma ustvarja nove valute, med njimi so najnovejše kriptovalute. Nekateri so se z njimi že dobro spoznali in z njimi že upravljajo, drugi pa se z njimi komaj spoznavajo. Če imamo opravka s kriptovalutami moramo, biti pozorni tudi na njihovo obdavčitev. V delu diplomskega projekta je bila glavna tema opredelitev kriptovalut in njihova obdavčitev. Prav tako je bil tudi to glavni cilj naloge. Osredotočili smo se na štiri države, in sicer na Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo in Švico. Namen naloge je bil spoznati vsako državo posebej, kako obravnava kriptovalute z davčnega vidika ter jih nato v tabelah med seboj primerjati. Najprej smo zbrali in analizirali podatke, ter jih razvrstili po državah. Nato pa smo jih pretvorili v celoto po posameznih državah. Delo diplomskega projekta je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu opredelimo in predstavimo delovanje kriptovalut in njihovo obdavčitev, v drugem delu pa analiziramo primerjavo obdavčitve kriptovalut v izbranih državah. Pri analizi smo se omejili na štiri države. Ugotovili smo, da ima vsaka od obravnavanih držav drugače zavedene kriptovalute, prav tako se razlikuje tudi njihova stopnja obdavčitve. Slovenija ima kriptovalute obravnavane kot virtualne valute, Avstrija in Nemčija pa kot neopredmeteno sredstvo. V Švici ima vsak kanton drugače obravnavane kriptovalute: kot plačilno sredstvo ali kapitalske naložbe, večinoma pa so kriptovalute predmet davka od premoženja. V Sloveniji in Švici transakcije s kriptovalutami niso obdavčene, so pa predmet dohodnine. V Avstriji in Nemčiji pa so transakcije, ki jih lastnik opravi v enem letu, obdavčene. Razen, če jih ima v lasti več kot eno leto. Takrat se imetnik izogne obdavčitvi. Obdavčitvi se izogne tudi takrat, kadar znesek v Avstriji ne presega 440 € in v Nemčiji 600 €.V raziskavi smo preučili le en del področja kriptovalut, saj je tema zelo obsežna. Predstavljene so tudi možnosti za nadaljnje raziskovanje na temo kriptovalut.
Ključne besede: kriptovaluta, obdavčitev, primerjava, zakonodaja
Objavljeno: 20.10.2020; Ogledov: 368; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

6.
Statusno preoblikovanje podjetnika ter prenos podjetja na podjetnika posameznika
Vanessa Pintarič, 2020, diplomsko delo

Opis: Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Med podjetnikom in ostalimi oblikami gospodarskih subjektov obstajajo pomembne razlike, zakonodajalec je zato oblikoval specialna pravila ki veljajo, kadar se določena pravnoorganizacijska oblika gospodarske družbe ustanavlja, preoblikuje oziroma preneha obstajati. Specialna pravila so oblikovana zato, da ustrezajo interesom, za uresničevanje katerih so namenjena, obenem pa podjetniku olajšajo izvrševanje upravičenj, ki mu pripadajo. Podjetnik lahko za časa svojega življenja prenese podjetje na drugo fizično osebo, s čimer na prevzemnika preidejo vse pravice in obveznosti podjetnika prenosnika v zvezi s podjetjem. Podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Pri prenosu podjetja na podjetnika prevzemnika pravno dosledno ne gre za statusno preoblikovanje dotedanjega samostojnega podjetnika, saj ta za preneseno premoženje od prevzemnika podjetja ne dobi nasprotne izpolnitve, katere predmet bi bili njegovi deleži, temveč je predmet njegove izpolnitve lahko kakšna druga premoženjska pravica ali pa denar, prenos pa je lahko opravljen tudi neodplačno. Pri podjetniku razpolagalcu ne gre za prenašanje podjetniško organiziranega premoženja (v smislu materialnega statusnega preoblikovanja), temveč gre za njegov popoln umik iz organiziranega podjema. Namen instituta prenosa podjetja na podjetnika prevzemnika je omogočiti spremembo pravne pripadnosti (vsega ali dela) podjetniško organiziranega premoženja podjetnika razpolagalca, tako da omogoči njegov prehod na podjetnika prevzemnika z univerzalnim pravnim nasledstvom. Prenos podjetja se nujno odrazi tudi v poslovnih knjigah oziroma računovodskih izkazih udeleženih nosilcev podjema, v katerih se to premoženje izkazuje, zato se dotakne tudi področja računovodenja gospodarskih družb. Zakonodajalec je omogočil, da pod določenimi pogoji prenos podjetja na podjetnika prevzemnika opravimo po načelu davčne nevtralnosti, kar omogoča kontinuiteto poslovanja in zmanjša finančno breme tako za prenosnika kot prevzemnika podjetja.
Ključne besede: podjetnik, podjetnik prevzemnik, prenos podjetja, statusno preoblikovanje, univerzalno pravno nasledstvo, obdavčitev podjetnika posameznika, davčno nevtralni prenos
Objavljeno: 12.10.2020; Ogledov: 394; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (406,14 KB)

7.
Davčna problematika transfernih cen
Alen Planinšec, 2020, diplomsko delo

Opis: Področje transfernih cen je že dlje časa predmet mnogih vprašanj. Gre za davčnopravno področje, ki je kljub (ali ravno zaradi) kompleksnosti nedoločeno. Ker so transferne cene občutljiva tema za mnoge davčne zavezance, bi morala biti tudi tozadevna področna zakonodaja jasna in razumljiva, vendar ni. Osnovno vprašanje predstavlja varnost davčnih zavezancev, ki želijo zagotovilo, da so zadostno dokazali spoštovanje tržnega principa. Navedene so tudi značilnosti obdavčitve nadzorovane tuje družbe, ki je novost v slovenski davčni zakonodaji.
Ključne besede: transferne cene, neodvisno tržno načelo, davčni obračun, davki, obdavčitev, nadzorovana tuja družba, davčno izogibanje
Objavljeno: 16.09.2020; Ogledov: 742; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (608,95 KB)

8.
Obdavčitev čebelarske dejavnosti v Sloveniji v primerjavi s Poljsko in Madžarsko
Petra Bračko, 2019, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta smo obravnavali obdavčitev dohodka čebelarske dejavnosti po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). V osnovi čebelarstvo spada v kmetijski sektor, zato je v okviru pridelave primarnih čebeljih pridelkov, kot so med, cvetni prah, propolis, vosek, matični mleček in čebelji strup, čebelar obdavčen na podlagi pavšalne ocene na panj. Poleg tega je lahko čebelar v okviru pridelave, v kolikor se prostovoljno odloči za to, obdavčen kot pri dohodku iz dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov. V nalogi smo se omejili na analizo obdavčitve pridelave čebeljih pridelkov iz naslova dohodka iz osnovne kmetijske dejavnosti in iz dohodka iz dejavnosti. Delo diplomskega projekta je sestavljeno iz petih poglavij. Prvo poglavje je namenjeno uvodu, drugo poglavje pa opisuje čebelarstvo na splošno. V tretjem poglavju, ki predstavlja najpomembnejši del naloge, pojasnjujemo pravna določila in različne metode obdavčitve kmetijske dejavnosti. V četrtem poglavju sta na praktičnem primeru izdelana primerjalna izračuna, ki prikazujeta, kateri način obdavčitve je v določenem primeru za čebelarja najbolj ugoden. V nalogi smo prav tako predstavili obdavčitev čebelarske dejavnosti na Poljskem in Madžarskem. V delu diplomskega projekta smo se trudili, da je tematika napisana v čim bolj poljudnem jeziku, ki je razumljiv širši množici. Predvsem si želimo, da bo delo v pomoč vsem čebelarjem, tudi tistim potencialnim, da bodo skupaj s svetovalcem znali izbrati optimalno metodo obdavčitve dohodka v okviru svoje dejavnosti.
Ključne besede: čebelarstvo, načini obdavčitve kmetijske panoge, obdavčitev kmetije po katastrskem dohodku, obdavčitev dejavnosti po dejanskih prihodkih in dejanskih ali normiranih odhodkih, optimalna obdavčitev čebelarstva.
Objavljeno: 18.12.2019; Ogledov: 366; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

9.
Davčna obravnava študentskih organizacij v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem
Larisa Čerpnjak, 2019, diplomsko delo

Opis: Študentje v obravnavanih državah predstavljajo precejšen delež prebivalstva. V času študija pa se vključujejo v različne študentske organizacije oziroma klube. Ti se prilagajajo specifičnim potrebam in pogojem lokalnega okolja. Vse pa povezuje skupen namen – združevanje študentov, olajševanje študija in vzpostavljanje obštudijskih programov za preživljanje prostega časa. Študentske organizacije so opredeljene kot društva. Uvrščajo pa se med neprofitne organizacije, katerih namen je zadovoljevanje določenih družbenih potreb. Članstva temeljijo na prostovoljni bazi. V društvih se pojavlja opravljanje pridobitnih in nepridobitnih dejavnosti. Tista, ki opravljajo tudi pridobitno dejavnost, morajo zanjo voditi in izkazovati podatke o finančnem in materialnem poslovanju ločeno. Davčna in računovodska zakonodaja je vedno bolj zaostrena, zato se društva pogosto soočajo s težavami pri pripravi dvčnih obračunov. V diplomskem projektu najprej predstavimo značilnosti neprofitnih organizacij. Nadalje predstavimo zakonodajo za potrebe poročanja društev v Republiki Sloveniji, Republiki Avstriji in Republiki Hrvaški, nadaljujemo pa z letnimi poročili in davčnimi obračuni društev v posameznih državah. Predstavimo pravne podlage za sestavo poročil, vsebino le teh, sheme davčnega obračuna in na koncu prikažemo primer obdavčitve.
Ključne besede: študentska organizacija, društvo, obdavčitev društev, nepridobitna organizacija, zakonodaja
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 276; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (557,28 KB)

10.
Rezidentski status fizičnih oseb v Republiki Sloveniji
Samanta Štancer, 2019, diplomsko delo

Opis: V času, v katerem ima čedalje večji vpliv svetovna globalizacija, ki vpliva na pretok kapitala, razmere v gospodarstvu ter pretok dela in poslovnih zadev izven države, zavezancem za davek nastajajo različne težave. V takšnih razmerah se uporabljajo različne mednarodne pogodbe, ki jih med seboj sklenejo različne države in so zelo pomembne ter vse bolj aktualne. Davčne ovire, ki nastanejo pri mednarodnem trgovanju, se tako odpravljajo z mednarodnimi pogodbami o izogibanju dvojega obdavčevanja, s tem pa se zmanjšujejo tudi možnost nastanka davčnih utaj. Rezidenti Republike Slovenije smo obdavčeni po svetovnem dohodku, kar pomeni, da obdavčitev temelji na obdavčevanju dohodkov, ne glede na to, kje je bil dohodek prejet, ali v Republiki Sloveniji ali zunaj nje. Na dvojno obdavčevanje pomembno vplivajo določbe, ki so zapisane v davčni zakonodaji, in mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Ključne besede: status rezidenta, nerezident, konvencija, mednarodno obdavčenje, dvojna obdavčitev
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 306; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (8,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici