1. |
2. Rezidentski status fizičnih oseb v Republiki SlovenijiSamanta Štancer, 2019, diplomsko delo Opis: V času, v katerem ima čedalje večji vpliv svetovna globalizacija, ki vpliva na pretok kapitala, razmere v gospodarstvu ter pretok dela in poslovnih zadev izven države, zavezancem za davek nastajajo različne težave. V takšnih razmerah se uporabljajo različne mednarodne pogodbe, ki jih med seboj sklenejo različne države in so zelo pomembne ter vse bolj aktualne. Davčne ovire, ki nastanejo pri mednarodnem trgovanju, se tako odpravljajo z mednarodnimi pogodbami o izogibanju dvojega obdavčevanja, s tem pa se zmanjšujejo tudi možnost nastanka davčnih utaj.
Rezidenti Republike Slovenije smo obdavčeni po svetovnem dohodku, kar pomeni, da obdavčitev temelji na obdavčevanju dohodkov, ne glede na to, kje je bil dohodek prejet, ali v Republiki Sloveniji ali zunaj nje. Na dvojno obdavčevanje pomembno vplivajo določbe, ki so zapisane v davčni zakonodaji, in mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Ključne besede: status rezidenta, nerezident, konvencija, mednarodno obdavčenje, dvojna obdavčitev
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 993; Prenosov: 109
 Celotno besedilo (8,26 MB) |
3. Davčni vidiki trgovanja s kriptovalutamiInes Zorec, 2018, diplomsko delo Opis: Uporaba kriptovalut sčasoma postaja vedno bolj aktualna in vedno več ljudi se s tem ukvarja, saj je to nekakšne vrste denar prihodnosti. Področje ni enostavno in če želimo uspešno poslovati, se moramo v to področje poglobiti in ga osvojiti. Glede regulative, je v Sloveniji še veliko odprtih vprašanj, vendar se to področje aktivno razvija.
V diplomski nalogi sem na začetku predstavila splošne značilnosti kriptovalut, njihov razvoj, način pridobivanja, prednosti in slabosti. Naredila sem primerjavo med menjalnicami oz. borzami kriptovalut in preverila, ali so pristojbine za nakup in prodajo kriptovalut na vseh menjalnicah enake ali jih lahko vsaka menjalnica samostojno določi.
Nadalje sem se posvetila predvsem davčni obravnavi kriptovalut. Podrobneje sem predelala davčni vidik v Sloveniji in nato preučila, kako so se z davčnimi problemi srečevale še druge države. Poglobila sem se v davčno obravnavo Nemčije, Avstralije in ZDA ter nato primerjala, če se davki med državami bistveno razlikujejo ali so po večini obravnavane enako.
Preučila in predstavila sem tudi računovodsko obravnavo kriptovalut. Ker kriptovalute še niso natančno opredeljene pod kakšno sredstvo jih je potrebno uvrstiti, je tudi na tem področju še kar nekaj zmede. Najpomembneje je, da so izračuni in izkazi skladni s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP).
Ključne besede: Kriptovalute, blockchain, menjalnice oziroma borze, pristojbine, obdavčenje kriptovalut, knjiženje kriptovalut, ...
Objavljeno v DKUM: 04.03.2019; Ogledov: 1689; Prenosov: 158
Celotno besedilo (879,58 KB) |
4. Reformele impozitului pe venit personal ca un avantaj competitivVita Jagrič, Sebastjan Strašek, Timotej Jagrič, Tanja Markovič-Hribernik, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: În acest document, scoatem la iveală caracteristici ale impozitării venitului personal în Slovenia şi câteva reforme timpurii asupra ei. Reformele impozitelor propuse au aceleaşi origine ca şi în oricare altă economie dezvoltată – pierderea avantajelor competitive ale economiei. Noi prezentăm procesul de reformă a sistemului de impozite în Slovenia aşa cum a avut loc în ultimii ani. De asemenea, analizăm rezultatele simulării noastre pe diferite scenarii ale impozitării venitului personal în Slovenia. În sfârşit, în secţiunea finală, vom examina rezultatele reformelor introduse şi ne vom prezenta viziunea critică.
Ključne besede: davki, osebni dohodek, davek od dohodka, obdavčenje, reforme, davčna politika, davčni sistemi, uravnotežen razvoj, trajnostni razvoj, konkurenčnost, prednost, Slovenija, fiskalna politika, finance, ekonomske analize, kritika, rezultati
Objavljeno v DKUM: 10.07.2017; Ogledov: 1358; Prenosov: 97
Celotno besedilo (348,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. DAVČNA MORALA SLOVENSKIH MALIH IN MIKRO PODJETIJSimona Mlinar, 2016, diplomsko delo Opis: Plačevanje davkov je privilegij davkoplačevalcev in države, saj ravno davki so nujno potrebni za delovanje države. V delu ugotavljamo ali davčni zavezanci prilagajo svoje davčne osnove.
Ključne besede: slovenska mala in mikro podjetja, davki, računovodska etika, obdavčenje, optimiranje, stroški, prihodki, zbiranje podatkov, kvantitativne metode
Objavljeno v DKUM: 02.11.2016; Ogledov: 1203; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,60 MB) |
6. Postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbamiLidija Pirc, 2016, magistrsko delo Opis: Od začetka samostojnosti je Republika Slovenija prevzela veliko mednarodnih sporazumov, ki so bili sklenjeni s SFRJ, nekaj jih je sklenila sama in predpostavlja se, da jih bo sklenila še veliko več. Trenutno ima Slovenija sklenjenih 57 mednarodnih sporazumov, z uporabo katerih odpravlja dvojno obdavčitev, razreši številne davčne probleme, preprečuje možnost davčnih utaj ter omogoča lažjo menjavo na trgu.
Kljub temu, da je področje mednarodnega obdavčenja že nekaj časa v veljavi je še veliko nejasnosti in neznanja. Veliko je neenakosti med državami članicami glede posameznih členov konvencij, kar pomeni, da so zavezanci – nerezidenti v državi vira postavljeni v neenak davčni položaj (npr. profesorji, raziskovalci, študentje,..), posledično pa so lahko zaradi neenotnega davčnega sistema tudi finančno oškodovani.
Davčna zakonodaja, ki ureja postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbami se od vsega začetka ni veliko spremenila.
Dvojno obdavčenje ima v današnjem času vedno večji pomen, saj vpliva na prost pretok blaga, kapitala, storitev, delovne sile in prosto ustanavljanje gospodarskih družb.
V magistrski nalogi sem se osredotočila predvsem na postopke obdavčitev dividend, obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic, kjer pride do obdavčitve, kakor tudi na postopke med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU, kjer se s pomočjo Direktiv implementiranih v nacionalno zakonodajo, omogoča odprava morebitne dvojne obdavčitve. Implementirane Direktive so tudi edina skupna točka držav članic pomembnih pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb.
Cilj magistrskega dela je bil tudi prikazati razlike med postopki obdavčitve posameznih vrst dohodkov na Hrvaškem in v Avstriji.
Ključne besede: dvojno obdavčenje, davčni odtegljaj, mednarodne pogodbe, znižanje ali oprostitev, vračilo davka, dividende, obresti, premoženjske pravice, direktive, nerezident, povezane družbe, davčni obračun, globa
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2303; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,38 MB) |
7. Davčnopravni vidiki stalne poslovne enoteBranka Tekavčič, 2016, magistrsko delo Opis: Koncept stalne poslovne enote služi ugotavljanju, ali je država vira upravičena obdavčiti dobiček, ki ga je ustvarila tuja družba z opravljanjem aktivnosti na njenem ozemlju, ter predstavlja osrednji mehanizem za prerazporejanje pravic do obdavčenja med državo vira in državo rezidentstva. Izraz “stalna poslovna enota” je v petem členu Vzorčnega sporazuma OECD definiran kot stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno poteka poslovanje družbe. Vzorčni sporazum OECD na splošno predstavlja široko sprejet model in podlago za sklepanje bilateralnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Sporazumi na splošno določajo, da se dobiček tuje družbe obdavči v državi le, če tuja družba posluje v državi prek stalne poslovne enote, ki se ji lahko pripiše ta dobiček.
Razvoj mednarodnega poslovanja, ob tem še posebej elektronskega, je prineslo nove izzive pri ugotavljanju obstoja stalne poslovne enote. Veljavna pravila so pokazala pomanjkljivosti, ki lahko omogočajo zmanjševanje davčnih osnov in prenašanje dobičkov oziroma tveganje dvojnega ne-obdavčenje, hkrati pomanjkanje jasnosti in enotne razlage obstoječih pravil povzroča tveganje dvojnega obdavčevanja. Gospodarstveniki želijo upravičiti tuje investicije, pomanjkanje jasne davčno-pravne opredelitve stalne poslovne enote lahko povzroči zmanjšanje ali opuščanje tujih investicij, davčne oblasti pa so zaskrbljene zaradi tveganja zmanjševanja davčnih prihodkov.
Pokazala se je potreba po dopolnitvi davčno-pravne opredelitve stalne poslovne enote. Glede izjem, ki ne predstavljajo stalne poslovne enote, je potrebno zagotoviti, da bodo omejene le na tiste aktivnosti, ki so dejansko pripravljalne ali pomožne narave. Potrebna je uvedba novega pravila, ki bo preprečevalo umetno drobljenje celovitih aktivnosti med povezane osebe. Definicijo stalne poslovne enote je potrebno spremeniti v smeri, ki bo preprečevala umetno nadomeščanje prodajnih pogodb z posredniškimi posli v okviru mednarodne skupine družb.
Obstoječe mednarodne standarde je potrebno prenoviti zaradi preprečevanja zmanjševanja davčnih osnov in prenašanja dobičkov, za preprečevanje dvojnega obdavčevanja ter za zagotovitev vzdržnega davčnega sistema glede obdavčitve mednarodnega poslovanja. Pristop funkcionalno ločene družbe je najprimernejši način za ustrezno alokacijo dobička stalni poslovni enoti v večini primerov, zahteva dokaj strog pristop do stalnega mesta poslovanja, ki obravnava stalno poslovno enoto, kot bi bila ločena in neodvisna družba. Predlagane spremembe davčno-pravne opredelitve stalne poslovne enote se nanašajo na preprečevanje neupravičenega zmanjševanja obdavčitve prek nadomeščanja prodajnih pogodb s posredniškimi posli ali prek umetnega drobljenje celovitih poslovnih aktivnosti. Nadaljnje delo bo potrebno na razlagah davčno-pravne opredelitve stalne poslovne enote ter na uvedbi predlaganih sprememb v vzorčni sporazum. Spremembe Vzorčnega sporazuma OECD in Smernic OECD bodo omogočale obdavčitev dobičkov tam, kjer se opravljajo ekonomske aktivnosti, ki te dobičke ustvarjajo, oziroma obdavčevanje skladno s teritorialnim načelom.
Ključne besede: stalna poslovna enota, stalno mesto poslovanja, pripravljalna ali pomožna narava, poslovni dobiček, neodvisno tržno načelo, mednarodna družba, dvojno obdavčenje, dvojno ne-obdavčenje, zmanjševanje davčnih osnov in prenašanje dobičkov
Objavljeno v DKUM: 05.09.2016; Ogledov: 2343; Prenosov: 228
Celotno besedilo (1,27 MB) |
8. PLAČNI SISTEM V JAVNEM SEKTORJU V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM S PRIMERJAVO OBRAČUNA PLAČE ZDRAVSTVENEGA DELAVCA V OBEH DRŽAVAHMartina Zottl, 2016, diplomsko delo Opis: V Sloveniji je plačni sistem za zaposlene v javnem sektorju zakonsko urejen. Kolektivna pogajanja se zgodijo na državni ravni, kar je značilno za centraliziran plačni sistem. Število zaposlenih in povprečna plača v javnem sektorju sta se v Sloveniji konstantno povečevala do leta 2011, ko je vlada z varčevalnimi ukrepi začela zniževati kumulativne stroške dela.
Leta 2002 je Slovenija sprejela novi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki je poenotil plačni sistem in natančno opredelil plačna razmerja med zaposlenimi z uvedbo plačnih skupin in plačnih lestvic, določil pa je tudi pravila za napredovanje na delovnem mestu. Plača je sestavljena iz osnovne plače, delovne uspešnosti in dodatkov, ki so natančneje opredeljeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor.
Švedska je znana po svojem švedskem modelu državne blaginje, ki se dopolnjuje z rastočim tržnim gospodarstvom. Država ima decentraliziran plačni sistem in zaposleni v javnem sektorju imajo enak pravni status kot v tržnem sektorju. Kolektivna pogajanja o plačah potekajo na okrožnih in regijskih ravneh, največkrat pa kolektivna pogajanja potekajo na individualni ravni med delojemalcem in delodajalcem, pri katerem sodelujejo predstavniki sindikatov.
V diplomskem delu predstavljamo značilnosti javnega sektorja v Sloveniji in na Švedskem, opredeljujemo velikost javnega sektorja v obeh državah, predstavljamo gibanje zaposlenih in povprečnih bruto plač. Posebno pozornost namenjamo razvoju plačnega sistema in zakonski ureditvi, predstavljamo kriterije pri oblikovanju plače in njeno sestavo, del pozornosti pa namenimo tudi dohodnini in prispevkom za socialno varnost. V praktičnem delu prikazujemo obračun plače zdravstvenega delavca v Sloveniji in na Švedskem ter primerjamo potek obračunavanja plač.
Ključne besede: plačni sistem, javni sektor, plača, obračun plače, obdavčenje plače, prispevki za socialno varnost, Švedska
Objavljeno v DKUM: 26.08.2016; Ogledov: 2146; Prenosov: 343
Celotno besedilo (2,50 MB) |
9. OBDAVČITEV DOHODKOV IZ ZAPOSLITVE PO NAČELU VIRA DOHODKAMira Sitar, 2016, magistrsko delo Opis: Mednarodna mobilnost delavcev povzroča veliko težav v smislu davčne obravnave njihovih dohodkov. Za namen obdavčitve je treba proučiti vsebine dogovorov med delavci in delodajalci, na podlagi katerih se delo opravlja v tuji državi, ter na podlagi posameznega primera določiti davčne posledice tako za delodajalce, kot za čezmejne delavce.
Čezmejni delavci se včasih težko znajdejo v poplavi vseh davčnih pravil, ki jih morajo upoštevati. Pri opravljanju dela v tujini morajo namreč upoštevati nacionalne zakonodaje relevantnih držav, to je države rezidentstva in držav, v katerih opravljajo svoje delo, ter tudi mednarodne zakonodaje, predvsem mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Komentar Vzorčne konvencije OECD je zelo pomemben vir za običajno razlago mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Po splošnem pravilu iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja ima država, v kateri se delo opravlja, pravico do obdavčitve tistih dohodkov posameznikov, ki se nanašajo na delo v tej državi. Pri določanju pravice do obdavčitve po načelu vira dohodka pa mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja določajo tudi izjemo, na podlagi katere država vira nima pravice do obdavčitve dohodka iz zaposlitve, ne glede na to, da se delo opravlja na ozemlju te države.
Teza magistrskega dela je, da slovenska davčna zakonodaja sledi določilom in navodilom OECD, vendar pa to ni zagotovilo, da pri mednarodnem obdavčevanju ne pride do neskladij in morda celo dvojne obdavčitve dohodkov.
Ker mednarodna zakonodaja, torej mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ne definira nekaterih izrazov, ki jih uporablja, se v določenih primerih za namen določanja pomena posameznega izraza uporablja nacionalna zakonodaja držav pogodbenic. Pri določanju pomena izraza, ki ni definiran v mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja je v pomembno pomoč Komentar Vzorčne konvencije OECD. Vendar pa predvsem zaradi svobode držav pri interpretaciji izrazov iz mednarodnih pogodb po nacionalni zakonodaji prihaja do pomembnih nesoglasij v zvezi s pravico do obdavčitve posameznega dohodka v posamezni državi, zaradi česar se kljub sklenjenim pogodbam o izogibanju dvojnega obdavčevanja slednje vseeno pojavlja. Takšna interpretacija določb pa običajno pomeni tudi precejšnjo negotovost davčnih zavezancev, posredno pa tudi oviro pri mednarodnem poslovanju tako družb kot zaposlenih.
Upoštevaje določbe slovenske davčne zakonodaje, Vzorčne konvencije OECD in njenega Komentarja ter analizo in izpostavljeno problematiko iz domače in tuje literature, v tem delu analiziram vsebino določb, ki vplivajo na mednarodno obdavčenje dohodkov iz zaposlitve po načelu vira dohodka, hkrati pa predstavljam problematiko na tem področju.
Opravljena analiza obsega predvsem izraze »zaposlitev«, »delodajalec« in »dohodki iz zaposlitve« iz 1. in 2. odstavka 15. člena Vzorčne konvencije OECD o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki določa pravila glede mednarodnega obdavčevanja dohodka iz zaposlitve. Hkrati pa analiziram problematiko v zvezi z interpretacijo določb, ki izhaja iz tuje literature, in podajam svoje primere, na podlagi katerih pojasnjujem problematiko, ki nastaja na področju mednarodnega obdavčevanja dohodkov iz zaposlitve.
Menim, da mednarodna in slovenska davčna zakonodaja ter uveljavljene interpretacije in prakse precej dobro sledijo hitrim spremembam v poslovnem okolju, vendar pa je prostora za izboljšave še veliko. S poenotenjem interpretacije izrazov in s tem pravil glede obdavčevanja ter z nekaterimi postopkovnimi poenostavitvami na področju mednarodnega obdavčevanja bi bila poslovanje mednarodnih podjetij in delo čezmejnih delavcev verjetno veliko lažja.
Ključne besede: mednarodno obdavčenje, načelo obdavčitve po viru dohodka, dohodnina, vir dohodka, dohodek iz zaposlitve, čezmejni delavci, izogibanje dvojnega obdavčevanja, pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja, Komentar Vzorčne konvencije OECD, Vzorčna konvencija OECD
Objavljeno v DKUM: 23.05.2016; Ogledov: 2937; Prenosov: 316
Celotno besedilo (974,78 KB) |
10. |
