1. TEHNIKE REZI V EKOLOŠKI PRIDELAVI JABOLK SORTE 'TOPAZ'Martin Podkrajšek, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V letu 2005 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus različnih načinov rezi na jablanah sorte 'Topaz'. V poskus je bilo vključeno 80 dreves. Poskus je vključeval štiri obravnavanja: standardno rez (kontrolo), standardno rez s »čehanjem«, standardno rez z upogibanjem in kombinirano rez, ki je vsebovala kombinacijo vseh treh predhodnih rezi. V poskusu je bila spremljana bujnost rasti, intenzivnost cvetenja, velikost in kakovost pridelka. Ob obiranju je bil pridelek stehtan in razvrščen v kakovostna razreda glede na premer plodov (pod 65 mm in nad 65 mm), in glede na obarvanost (delež krovne barve od 30 % do 50 % in nad 50 %). Ugotovljeno je bilo, da omejevanje apikalne dominance vpliva na zmanjšanje bujnosti drevesa, kar posledično vpliva na večje število boljše obarvanih in večjih plodov. Različni načini rezi pri sorti jabolk 'Topaz' na notranjo kakovost plodov niso imeli signifikantnega vpliva.
Ključne besede: jablana / rez / 'Topaz' / kakovost / obarvanost plodov
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2962; Prenosov: 129
 Celotno besedilo (986,56 KB) |
2. Vpliv fizioloških stimulatorjev rastlin in tal na notranjo kakovost pridelka jablan (Malus domestica Borkh.)Janez Korenjak, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V letu 2011 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede tretje leto zapored izvedli apliciranje fizioloških stimulatorjev tal (PRP SOL in LITHO KR+) ter fiziološkega stimulatorja rastlin (PRP EBV) v nasadih jablan sort 'Zlati delišes', 'Braeburn', 'Pinova' in 'Gala' na parceli Nad ribniki 3 in sorti 'Jonagold' na parceli Pod bloki. V poskus je bilo vključenih po 60 dreves posamezne sorte. Poskus je vključeval naslednja obravnavanja: kontrola (brez apliciranja fizioloških stimulatorjev rastlin in tal), apliciranje pripravka PRP SOL v tla + foliarna aplikacija pripravka PRP EBV ter obravnavanje z apliciranjem pripravka LITHO KR+ v tla. Ugotovili smo, da uporabljeni pripravki v letu 2011 še niso imeli neposrednega vpliva na notranjo in zunanjo kakovost pridelka. Glede na priporočila proizvajalca omenjenih stimulatorjev tal in rastlin je signifikantne vplive na kakovost možno pričakovati šele po vsaj petih letih neprekinjene uporabe omenjenih stimulatorjev.
Ključne besede: jablana, kalcij, zrelost, obarvanost plodov, kakovost
Objavljeno v DKUM: 20.04.2016; Ogledov: 1678; Prenosov: 220
Celotno besedilo (771,48 KB) |
3. |
4. Vpliv različnih kalcijevih gnojil na parametre kakovosti pri jablani (Malus domestica Borkh.)Alenka Kaučič, 2011, diplomsko delo Opis: V letu 2010 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus gnojenja s kalcijevimi gnojili (PRP in LITHO KR+) v nasadih jablan sort 'Zlati delišes', 'Braeburn', 'Pinova' in 'Gala' na parceli Nad ribniki 3 in sorti 'Jonagold' na parceli Pod bloki. V poskus je bilo vključenih po 60 dreves posamezne sorte. Obravnavanje je predstavljala kontrola (brez dodatnega gnojenja s Ca gnojili), gnojenje 'PRP sol' v tla + foliarno s 'PRP EBV' in gnojenje s 'LITHO KR+' v tla. Ob obiranju je bil pridelek stehtan, plodovi so bili razvrščeni v kakovostne razrede glede na premer, in sicer pod 70 mm in nad 70 mm, in glede na obarvanost v razrede: 010 %, 1033 %, 3350 % in nad 50 % obarvanih plodov, ter testirani na trdoto mesa plodov, vsebnost suhe snovi, škrobni indeks in vsebnost kislin. Ugotovljeno je bilo, da je uporaba kalcijevega gnojila LITHO KR+ signifikantno izboljšala vigor jablan pri vseh sortah, razen pri sorti 'Zlati delišes'. V količini pridelka med obravnavanji ni bilo ugotovljenih statistično značilnih razlik. Izboljšanje trdote mesa plodov in višji Streifov indeks zrelosti (manj zreli plodovi) ob obiranju sta bila rezultat uporabe gnojila PRP. Uporaba gnojila PRP je pri sortah 'Pinova' in 'Breaburn' rezultirala s signifikantno boljšo obarvanostjo plodov.
Ključne besede: jablana, kalcij, zrelost, obarvanost plodov, kakovost
Objavljeno v DKUM: 29.06.2011; Ogledov: 4495; Prenosov: 292
Celotno besedilo (287,66 KB) |
