| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
PRIMERJAVA IMUNOGLOBULINA IN PARAPROTEINA Z NENAVADNO LASTNOSTJO OBARJANJA
Ksenija Jerković, 2014, magistrsko delo

Opis: V kliničnih laboratorijih se pri analizi vzorcev srečujemo z različnimi motnjami meritev. V laboratoriju UKC Maribor smo ob mešanju seruma s kislo demineralizirano vodo naleteli na zanimiv pojav obarjanja serumskih proteinov in ga kmalu povezali z monoklonsko gamopatijo. Pojav monoklonskega imunoglobulina v serumu se kaže kot posledica skupine bolezenskih stanj. Nas je zanimalo, zakaj se proteini pri omenjenih pogojih oborijo le v nekaterih vzorcih z monoklonskim imunoglobulinom. Oborjene proteine smo poimenovali paraproteini z nenavadno lastnostjo obarjanja. Ker se proteini normalno ne obarjajo pri takih pogojih, so nas zanimali lastnosti in sestava paraproteina te vrste in vzrok za njegovo obarjanje. Raziskovalna metodologija V raziskavi smo izolirali paraprotein z nenavadno lastnostjo obarjanja in ga s kapilarno elektroforezo ločili na proteinske frakcije. Paraproteinu smo z dvodimenzionalno gelsko elektroforezo izdelali proteomski profil in določili molekulske mase fragmentov paraproteina. Z omenjenimi metodami smo poskušali identificirati paraprotein in izvedeti čim več o njegovih lastnostih. Teoretični del raziskave obsega statistično obdelavo biooznačevalcev vzorcev seruma z nenavadno lastnostjo obarjanja paraproteina in vzorcev z monoklonskim imunoglobulinom, pri katerih se paraprotein ne obori. Rezultati Ugotovili smo razlike med vzorci serumov z monoklonskim imunoglobulinom, pri katerih ne pride do obarjanja, in serumov, pri katerih se paraprotein obori. Rezultati kapilarne elektroforeze paraproteina so pokazali, da je večji delež paraproteina v obliki monoklonskega imunoglobulina. Imunski kompleksi na proteinogramih paraproteina niso bili vidni. Proteomski profili paraproteina kažejo prisotnost težkih in lahkih verig imunoglobulina. Masni spektri vzorcev paraproteinov so pokazali zmes več visokomolekularnih proteinov, vendar večjim molekulam zaradi omejitev metode nismo mogli določiti molekulske mase.
Ključne besede: paraprotein, obarjanje, monoklonski imunoglobulin, proteinogram, proteomski profil, masni spekter
Objavljeno: 05.03.2015; Ogledov: 1572; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

4.
Funkcionalizacija celuloznih vlaken s formulacijo eugenola in hitozana v različnih strukturnih oblikah
Mateja Golčer, 2015, magistrsko delo

Opis: Hitozan je zaradi svoje dokazane varne uporabe primeren tudi za razvoj novih protimikrobnih tekstilnih sistemov, kljub temu pa mu ni moč pripisati lastnosti antioksidativnosti, ki lahko pripomore k hitrejšemu celjenju ran ali razjed. Zaradi tega je smiselno v sistem s hitozanom vključiti katero izmed naravnih spojin z dokazanim antioksidativnim delovanjem. Tem kriterijem ustreza eugenol. Namen tega magistrskega dela je bil razviti formulacijo hitozana v kombinaciji z eugenolom v različnih strukturnih oblikah (raztopina, nanodelci, oborina) za funkcionalizacijo viskoze. Protimikrobna in antioksidativna formulacija bi naj služila kot funkcionalen premaz, prednostno na področju celjenja ran na koži in sluznici v ustni votlini. S stališča različnih strukturnih oblik, ki so ključnega pomena za dostopnost protimikrobnih aminskih skupin in za delež vezanega eugenola v sistem s hitozanom, smo predvideli, da bodo posamezne strukturne oblike različno vplivale na ciljani lastnosti protimikrobnost in antioksidatovnost. V prvi fazi je bila izvedena sinteza nanodelcev (hitozana in eugenola, kapsuliranega v hitozan), ki so bili okarakterizirani z vidika morfologije (SEM) ter velikosti in porazdelitve nanodelcev (DLS). Po opravljeni funkcionalizaciji viskoze s posameznimi strukturnimi oblikami obdelovalne kopeli je bila uporabljena FT-IR spektroskopija za proučitev tipičnih funkcionalnih skupin, potenciometrična titracija, podprta z metodo Acid Orange VII, za proučitev deleža aminskih skupin, ter vrednotenje mikrobioloških lastnosti in antioksidativnega značaja funkcionalizirane viskoze. Desorpcijska kopel je bila ovrednotena na osnovi merjenja pH vodnega ekstrakta. Preostali delež vezanega hitozana po desorpciji je bil, enako kot v primeru funkcionalizacije, proučen z metodo Acid Orange VII. Ugotovljeno je, da različne strukturne oblike hitozana in hitozana v kombinaciji z eugenolom različno vplivajo na protimikrobnost in antioksidativnost funkcionalizirane viskoze. Protimikrobna in antioksidativna formulacija se je izkazala za primeren funkcionalen premaz za razvoj tekstilij za potencialno uporabo v medicini, prednostno na področju celjenja ran ter sluznic.
Ključne besede: viskoza, hitozan, eugenol, hitozanski nanodelci, kapsulacija eugenola, obarjanje hitozana in eugenola, formulacija hitozana in eugenola, protimikrobna funkcionalizacija, antioksidativna funkcionalizacija
Objavljeno: 25.11.2015; Ogledov: 868; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
MAGNETNI ZAMREŽENI ENCIMSKI SKUPKI IZ CELULAZE
Sandra Mertik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Najprej smo sintetizirali magnetne zamrežene encimske skupke iz celulaze. Pri tem smo optimizirali parametre, kot so hitrost stresanja na stresalniku, koncentracijo mrežnega povezovalca glutaraldehida, čas stresanja in temperaturo, z namenom doseči čim večjo učinkovitost imobilizacije in preostalo aktivnost imobilizirane celulaze. Postopek priprave magnetnih zamreženih skupkov sestoji iz dveh korakov, obarjanja in zamreženja. Kot obarjalni reagent smo uporabili metanol. V drugem delu diplomske naloge, smo magnetne zamrežene encimske skupke (mCLEAs) iz celulaze sintetizirali pri optimalnih pogojih in jih skladiščili pri 23°C. Zanimalo nas je, kako izbrana temperatura in čas skladiščenja vplivata na preostalo aktivnost mCLEAs. Proučevali smo tudi vpliv tlaka pri konstantni temperaturi na preostalo aktivnost mCLEAs. mCLEAs smo izpostavili superkritičnemu ogljikovemu dioksidu pri 100 bar in 200 bar pri različnih časih izpostavitve.
Ključne besede: metanol, obarjanje, zamreženje, superkritični fluid, magnetni zamreženi encimski skupki, glutaraldehid
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 845; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

6.
PRIPRAVA MAGNETNIH ZAMREŽENIH ENCIMSKIH SKUPKOV IZ β- GALAKTOZIDAZE
Kaja Jeromel, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil pripraviti aktivne zamrežene encimske skupke (CLEAs) in magnetne zamrežene encimske skupke (mCLEAs) iz encima β-galaktozidaze ter pri tem doseči čim višjo učinkovitost imobilizacije in preostanek aktivnosti encima β-galaktozidaze. Pri tem smo optimirali parametre, da smo prišli do čim boljših rezultatov. Priprava CLEAs in mCLEAs je bila sestavljena iz postopka obarjanja in zamreženja. Pri obarjanju smo med drugim preučevali, katera organska topila so se izkazala kot najboljši obarjalni reagenti. Zamreženje pa smo optimirali s spreminjanjem časa in temperature. Ugotovili smo, da so najboljši obarjalni reagenti za pripravo CLEAs etanol, aceton, 1-propanol in 2-propanol, za pripravo mCLEAs pa etanol, 1-propanol in 2-propanol. Optimalni pogoji za pripravo CLEAs in mCLEAs so koncentracija encima β-galaktozidaze 50 mg/ml in 2-urno zamreženje pri 10°C ob dodatku 1,5% (v/v) mrežnega povezovalca glutaraldehida (GA). Ugotovili smo tudi, da so CLEAs in mCLEAs pri 2-urni izpostavljenosti na 50°C še stabilni, medtem ko pri izpostavljenosti na 70°C njihova aktivnost upade.
Ključne besede: β-galaktozidaza, zamreženi encimski skupki, mrežni povezovalec, obarjanje, zamreženje, imobilizacija
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 578; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

7.
Priprava magnetnih zamreženih encimskih skupkov (cleas) iz transglutaminaze
Natalija Büdefeld, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil doseči čim višjo učinkovitost imobilizacije in čim višjo preostalo aktivnost imobiliziranega encima transglutaminaze (TG) z optimiranjem parametrov pri pripravi zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) in pripravi magnetnih zamreženih encimskih skupkov (mCLEAs). Encim TG je služil za pripravo CLEAs in mCLEAs, ki smo ju izvedli vzporedno, ter tako pripravljenim vzorcem spreminjali parametre, ki so vplivali na stabilnost, učinkovitost in aktivnost imobiliziranih skupkov. Proučevali smo vpliv obarjalnih reagentov, vpliv koncentracije glutaraladehida (GA), mrežnih povezovalcev, temperaturo zamreževanja, vpliv podaljšanega časa zamreževanja, vpliv koncentracije encima in vpliv koncentracije natrijevega cianoborohidrida na aktivnost in stabilnost imobiliziranega encima. Rezultati prikazujejo, da je bila aktivnost CLEAs najvišja, ko smo obarjali encim TG s koncentracijo 100 mg/ml v obarjalnem reagentu 2-propanolu ob dodatku 10 % (v/v) mrežnega povezovalca GA in 200 µl natrijevega cianoborohidrida. Ugotovili smo tudi, da je bila dosežena najboljša aktivnost, z enakim obarjalnim reagentom in enako količino mrežnega povezovalca GA, kot smo ju uporabili pri CLEAs, mCLEAs z koncentracijo encima TG 200 mg/ml in 150 µl natrijevega cianoborohidrida.
Ključne besede: glutaraldehid, obarjanje, transglutaminaza, zamreženi encimski skupki, magnetni zamreženi encimski skupki
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 292; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (4,07 MB)

8.
Imobilizacija lakaze v zamrežene encimske skupke (CLEAs)
Mihaela Petek, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje sintezo zamreženih encimskih skupkov iz encima lakaze (CLEAs). Sinteza CLEAs delcev iz lakaze je potekala po določenem postopku, pri katerem sta najpomembnejši fazi obarjanje in zamreženje. Raztopino encima lakaze smo obarjali v različnih obarjalnih reagentih, najuspešnejša sta bila obarjalna reagenta etanol, 1-propanol in 2-propanol. Oborjeni encim smo zamreževali z mrežnim povezovalcem glutaraldehidom. Zamreženim encimskim skupkom smo določevali učinkovitost imobilizacije in preostalo aktivnost imobiliziranega encima v primerjavi s prostim encimom. Pri postopku imobilizacije smo z namenom, da bi dosegli čim višjo učinkovitost imobilizacije ter čim višjo preostalo aktivnost imobiliziranega encima, spreminjali parametre, kot so volumski deleži glutaraldehida, čas zamreženja, vpliv ogrodnih proteinov govejega seruma albumina (BSA) in jajčnega albumina (EA), volumski deleži natrijevega cianoborohidrida in temperaturo zamreženja. Vse vzorce smo tudi dvakrat spirali, z namenom da bi odstranili nezamrežen encim.
Ključne besede: Lakaza, imobilizacija, zamreženi encimski skupki, obarjanje, zamreženje, glutaraldehid, encimska aktivnost
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 467; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici