| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Občutek varnosti in kriminaliteta v manjših mestih: analiza primera občine Litija : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Šefik Suljić, 2023, diplomsko delo

Opis: Kriminalna dejanja se vršijo v vsaki skupnosti. Pravna opredelitev kriminaliteta je osnovna s strani države, družbena pa s strani družbe in morale. Visoka stopnja kriminalitete vodi v nizko stopnjo občutka varnosti in visoko stopnjo straha pred kriminaliteto. Vsak človek dojema kriminaliteto individualno, posledično pa sta mu individualna tudi varnost in strah. Različna področja kriminalitete zbujajo tudi različne občutke. Za zagotavljanje občutka varnosti in omejevanje kriminalitete, ima vsaka država vzpostavljene akterje, kot so policija, inspekcija, nadzorni in pravosodni organi, redarstvo ipd. Občina Litija je leta 2020 v primerjavi z letom 2011 zabeležila občuten padec števila kriminalnih dejanj. V prvem delu diplomskega dela smo opredelili glavne pojme – kriminaliteto varnost in strah pred kriminaliteto, ter predstavili statistične podatke o občini Litija. V empiričnem delu smo z raziskavo želeli preveriti občutek varnosti in zaznano kriminaliteto v občini Litija. S pomočjo kvantitativne metode raziskovanja in uporabe instrumenta anketnega vprašalnika smo raziskali mnenje občanov Litije. Ugotovili smo, da se občani te občine počutijo varne, vendar še vedno zaznavajo kriminalna dejanja. Občutek varnosti izhaja iz zadovoljstva z delom policije tako v primeru preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalnih dejanj, kot tudi v primeru, ko je bil občan žrtev kriminalnega dejanja. Ugotovili smo, da ne obstajajo razlike v spolu in starosti pri občutku varnosti.
Ključne besede: občutek varnosti, kriminaliteta, manjša mesta, občina Litija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.12.2023; Ogledov: 230; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (908,13 KB)

2.
Percepcija prebivalcev Slovenije o nosljivih policijskih kamerah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Mario Huzjak, 2022, diplomsko delo

Opis: Policijske nosljive kamere v Sloveniji predstavljajo nov tehnološki družbeni pojav, ki se ga še kar nekaj prebivalcev ne zaveda. Drugod po svetu se je ta tehnološka novost že dobro implementirala v sistem in prinaša veliko prednosti tako za policijo kot za prebivalce. Pri nas tega še ne moremo trditi, saj je ta tehnološka novost dokaj sveža. Že po sami zakonodajni ureditvi uporabe policijskih kamer je težje izmeriti uspešnost implementacije policijskih kamer, saj uporaba temelji na odločitvi policista samega. Zaradi te novosti nas je v diplomski nalogi zanimalo ozaveščenost prebivalcev Slovenije. Zanimalo nas je mnenje o tej tehnologiji in njihovo mnenje o uporabi. Želeli smo ugotoviti, kako se ljudje počutijo in bi se počutili, če bi se srečali s to novostjo. Zanimalo nas je, ali bi se prebivalci Slovenije počutili varnejše in ali bi bolj sproščeno sodelovali v policijskem postopku, kjer bi policist nosil in uporabljal policijsko kamero. Pri pregledu tuje literature in tujih raziskav smo ugotovili, da so ljudje drugod po svetu zelo naklonjeni uporabi policijskih kamer in da bi se počutili varneje v policijskem postopku, kjer bi bila kamera prisotna. Prav tako bi bili pripravljeni bolj sodelovati v policijskem postopku. Za ugotovitev stanja pri prebivalcih Slovenije smo sestavili anketni vprašalnik in s pomočjo njega zbrali podatke od 254 polnoletnih oseb. Rezultati raziskave so pokazali, da številni prebivalci niso obveščeni o tej novosti, da so prebivalci naklonjeni uporabi policijskih kamer in da bi se ob njihovi uporabi počutili bolj varno, izboljšalo pa bi se tudi zaupanje v slovensko policijo. Ugotovili smo tudi, da prebivalci ne bi bili bolj pripravljeni sodelovati s policisti v prisotnosti nosljive policijske kamere, prav tako pa ne bi manj sodelovali. To lahko pomeni, da obstajajo tudi drugi dejavniki, ki bi jih bilo treba raziskati, da bi pojasnili, zakaj imajo prebivalci nevtralen odnos do boljšega sodelovanja s policisti.
Ključne besede: policijske kamere, nosljive policijske kamere, občutek varnosti, javno mnenje, prebivalci Slovenije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 603; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
Občutek varnosti v četrtni skupnosti Center, Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Debora Nikić, 2020, diplomsko delo

Opis: Da kriminaliteta in izvajanje kaznivih dejanj vpliva na našo varnost in zmanjšuje občutek varnosti, je splošno znano. Prebivalci lokalnih skupnosti so kaznivim dejanjem izpostavljeni v večji meri kot prebivalci na podeželjih, zato so ti posledično tudi večkrat žrtve kaznivih dejanj. Zaradi različnih dogajanj s katerimi se srečujemo v današnjem času, je med prebivalci prisotno veliko strahu in nezaupanja, kar bi lahko opredelili tudi kot strah pred kriminaliteto. Ideja za izdelavo diplomskega dela se je porodila zaradi zanimanja o občutku varnosti prebivalcev v četrtni skupnosti Center oziroma natančneje v območju Tabor. V samem območju se nahaja kar nekaj dejavnikov, ki bi jih lahko označili za povzročitelje strahu pred kriminaliteto in kateri vplivajo na zmanjšan občutek varnosti prebivalcev. Tako v diplomskem delu razpravljamo na splošno o kriminaliteti, občutku varnosti in dejavnikih, ki zmanjšujejo občutek varnosti. Prav tako pa je bila poleg razprave opravljena tudi raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. Prebivalcem različnih starosti so bila zastavljena anketna vprašanja, s podanimi odgovori pa pridobljeni različni rezultati, kateri so pokazali občutek varnosti teh prebivalcev in njihova mnenja o sami prisotnosti kriminalitete v območju ter o delovanju javnih organov, ki skrbijo za njihovo varnost. S pridobljenim rezultati in njihovo analizo je bilo ugotovljeno, da se prebivalci v svojem bivalnem okolju počutijo varne, in da so z opravljanjem tako policijskega dela kot dela mestnega redarstva zadovoljni.
Ključne besede: diplomske naloge, četrtna skupnost, kriminaliteta, občina Ljubljana, občutek varnosti, policijska dejavnost, strah, varnost, viktimizacija
Objavljeno v DKUM: 01.09.2020; Ogledov: 620; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
Občutek varnosti prebivalcev pred nasilnim kriminalom v Občini Kočevje : magistrsko delo
Anja Komat, 2020, magistrsko delo

Opis: Koncept človekove varnosti predpostavlja, da je glavna naloga zagotavljanja sodobne varnosti posameznik. Varnost je ena od najpomembnejših človekovih vrednot, potreba po varnosti pa ena od temeljnih človekovih potreb. Varnost in občutek varnosti pomembno vplivata na kakovost bivanja in življenja. Sprijazniti pa se bomo morali tudi z dejstvom, da sta posameznik in družba konstantno izpostavljena grožnjam. Ravno zaradi občutka ogroženosti moramo vedeti, da je poleg posameznika za varnost v skupnosti odgovorna tudi policija in sama lokalna skupnost. Policijsko delo v skupnosti temelji na sodelovanju občanov in policistov v zvezi z reševanjem varnostnih problemov v lokalnih skupnostih. Lokalne problematike ni mogoče kakovostno upravljati brez aktivne pripravljenosti občanov in lokalnih organizacij. Zelo pomembno pa je, da je potrebno za učinkovitost lokalnih varnostnih programov izboljšati odnose, policisti pa morajo ob stikih s prebivalci poskrbeti za spoštljivo, dostojanstveno in pravično obravnavo. Strah pred kriminaliteto močno vpliva na kakovost življenja posameznikov in posledično na njihovo zdravje. Ker pa nas predvsem zanima varnost prebivalcev v Občini Kočevje, smo v magistrski nalogi skozi teoretični del predstavili domačo in tujo strokovno literaturo s področja varnosti, občutka varnosti, strahu pred kriminaliteto, policijsko delo v skupnostih, podrobno smo opisali varnostni program Občine Kočevje. V empiričnem delu je predstavljena analiza vseh odgovorov zastavljenih anketnih vprašanj, na katera so odgovarjali prebivalci Občine Kočevje. Na podlagi navedene analize smo ugotavljali, ali se prebivalci Občine Kočevje v svojem okolju počutijo varne. Preverjali smo tudi, ali demografske značilnosti vplivajo na kakovost stikov policistov s prebivalci Občine Kočevje, ter ali je stopnja zaznavanja kaznivih ravnanj vpliva na občutek varnosti.
Ključne besede: magistrska dela, varnost, občutek varnosti, policijsko delo v skupnosti, strah pred kriminaliteto, občina Kočevje
Objavljeno v DKUM: 16.06.2020; Ogledov: 1262; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

5.
Vpliv migracij na občutek varnosti v občini Črnomelj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Eva Metež, 2019, diplomsko delo

Opis: Varnost je za vse nas izredno pomembna vrednota, ki smo jo pripravljeni braniti tudi sami. Za njeno zagotovitev se ne vedno nanašamo samo na institucije, ki skrbijo za našo varnost in posredujejo, kadar je ta ogrožena. Zavedati pa se moramo tiste zlate sredine, ki nam pove, kdaj je treba zaprositi za pomoč ali pa priskočiti na pomoč k tistemu, ki jo potrebuje. Naše okolje se sčasoma vedno znova spreminja, s čimer nastajajo tudi nove varnostne grožnje. Zato je zagotavljanje varnosti zahteven in dosleden proces, ki potrebuje veliko pozornosti in veliko vključenost raznovrstnih akterjev. Le na tak način se lahko zagotovi čim večjo pokritost dejavnikov, ki bi lahko povzročili kaos, torej zamajali našo varnost. Ker pa vemo, da posameznikova varnost ni odvisna zgolj od okolja, torej se ne smemo zanašati le na izvajanje dejavnosti na lokalni ravni, ampak moramo na problem pogledati celovito in se ga lotiti tudi na mednarodni ravni. Ena izmed takšnih groženj so tudi migracije in posledice, ki jih te prinašajo s seboj. Glavni subject diplomske naloge je tako občina Črnomelj, ki se z migrantsko krizo sooča vse od leta 2015. Ta se s krizo sama ne more spopadati, ne glede na to, koliko različnih subjektov varnosti se s težavo ukvarja. Ravno zaradi tega je pomembno zaupati v institucije, ki skrbijo za ohranitev varnega okolja, sodelovati z akterji in se vključevati v proces ohranitve varnosti. Vsekakor pa moramo biti pazljivi, da v tem procesu ne prestopimo meje in da ne postanemo mi grožnja za okolje in tisti, ki omaja občutek varnosti ostalih. V zaključni nalogi se bomo tako posvetili predvsem občanom občine Črnomelj. Z anketnim vprašalnikom bomo preverjali, kakšen vpliv ima migrantska kriza na njihov občutek varnosti. Pričakujemo lahko odziv, ki je bodisi pozitiven, bodisi negativen in poln predsodkov ter ustvarjajoč vsesplošno paniko – morebiti tudi do te mere, da bi lahko v prihodnosti prišlo do novega genocida. Vemo, da še vedno prihaja do množičnih pobojev, in zavedati se moram, da nimamo nobenega zagotovila, da se trenutna situacija z migrantsko krizo ne bo končala na isti način.
Ključne besede: diplomske naloge, migracije, migrantska kriza, občutek varnosti, zaznavanje varnosti, strah pred kriminaliteto
Objavljeno v DKUM: 09.09.2019; Ogledov: 1255; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

6.
Policijsko delo in občutek varnosti prebivalcev v Postojni : magistrsko delo
Tea Nagode, 2019, magistrsko delo

Opis: Občutek varnosti je eden od pomembnejših faktorjev, ki jih ljudje nujno potrebujemo v okolju, v katerem bivamo, ki pa ga vsakodnevno ogrožajo raznovrstni dejavniki, najpogosteje kriminaliteta (Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016, 2012). Strah pred kriminaliteto je od leta 1990 naprej mednarodno raziskovana ter obravnavana tema (Meško, 2017). Ta močno vpliva na kakovost življenja posameznikov in posledično na njihovo zdravje. Kriminaliteto preprečuje, odkriva in preiskuje policija. Pri policijskem delu v lokalni skupnosti je ključni element partnerstvo z lokalno skupnostjo. Policija mora sodelovati z lokalno skupnostjo, organizacijami in institucijami na tistih področjih, ki delajo na izboljšanju varnosti v lokalni skupnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela so uporabljeni domači in tuji strokovni viri s področja varnosti, občutka varnosti, strahu pred kriminaliteto, migracij in zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih. V empiričnem delu je predstavljena analiza vseh odgovorov na anketni vprašalnik, ki so ga izpolnjevali polnoletni prebivalci mesta Postojne. Ugotavlja se, kako pogosto se v mestu Postojna pojavljajo odklonsko vedenje mladih, nered in kazniva dejanja, kakšen odnos imajo prebivalci mesta do drugih občanov, njihovo mnenje o policistih in o tem, ali so jim ti pripravljeni pomagati, kakšna so njihova stališča do migrantov in kako uspešna je implementacija policijskega dela v skupnosti.
Ključne besede: magistrska dela, občutek varnosti, strah pred kriminaliteto, kriminaliteta, varnost
Objavljeno v DKUM: 10.06.2019; Ogledov: 1009; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

7.
Primerjava stanja kriminalitete z občutkom varnosti prebivalcev občine Kranjska Gora : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Dejan Bučinel, 2017, diplomsko delo

Opis: Varnost v današnjem času ni več nekaj samoumevnega. Občutek te, v Ustavi Republike Slovenije zapisane dobrine, je bil pri prebivalcih občine Kranjska Gora preverjen z anketo in dobljeni odgovori primerjani s stanjem kriminalitete v njihovem okolju. Po uvodu najprej sledi predstavitev metodološkega okvirja diplomskega dela, s postavitvijo hipotez. Prvi teoretični del diplomskega dela predstavlja analizo preučevanja različnih virov, ki pojasnjuje osnovne pojme potrebne za nadaljnje razumevanje obravnavane tematike. Na začetku je predstavljena občina Kranjska Gora, v nadaljevanju pa opisan pojem varnosti, kriminalitete in njenega stanja. Opredeljeni in opisani so organi odkrivanja, preiskovanja in pregona kriminalitete, kot so policija, medobčinski inšpektorat, državno tožilstvo in na koncu sodišča. V povezavi s slednjimi je predstavljeno tudi njihovo delo, ki izhaja iz statističnih podatkov pridobljenimi iz letnih poročil posameznih organov. V empiričnem delu diplomskega dela so bili z anketo zbrani podatki analizirani in na ta način ustvarjeni ključni elementi za verifikacijo na začetku štirih postavljenih hipotez. Analizirani podatki so bili primerjani tudi s podobnimi v preteklosti že opravljenimi raziskavami, ki pa niso pokazali odstopanja v negativni smeri zato je bil lahko podan zaključek, da se prebivalci občine Kranjska Gora v svojem okolju počutijo zelo varne in da jim policija zagotavlja visok nivo varnosti.
Ključne besede: kriminaliteta, varnost, strah pred kriminaliteto, zagotavljanje varnosti, občutek varnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.09.2017; Ogledov: 1591; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
Občutek varnosti občanov Mestne občine Velenje : diplomsko delo [visokošolskega strokovnega] študija Varstvoslovje
Nino Kolenc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava strah pred kriminaliteto in raziskuje občutek varnosti ter strah pred kriminaliteto občanov Mestne občine Velenje. Preko deskriptivne metode so raziskani temeljni pojmi in teoretična opredelitev strahu pred kriminaliteto, ki vključuje dejavnike strahu pred kriminaliteto ter preprečevanje kriminalitete. Narejeni so povzetki raziskav na področju Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Avstrije, Avstralije, Karibskega otočja in Latinske Amerike. Povzete so že obstoječe raziskave v Sloveniji, in sicer za področje Ljubljane, občine Dobrovnik in občine Trbovlje. Predstavljena je Mestna občina Velenje, kjer je potekala raziskava. V empiričnem delu je predstavljena analiza strahu pred kriminaliteto v Mestni občini Velenje. Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja, pri čemer so bili opravljeni intervjuju s petnajstimi občani in enim članom Sosveta za varnost občanov in občank. Ugotovljeno je, da se počutijo varne in da na njihovo oceno varnosti vplivata spol in starost.
Ključne besede: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, varnost, občutek varnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1292; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (984,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici