SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Lokalna samouprava na Irskem
Aleš Zorc, 2010, diplomsko delo

Opis: Republika Irska je izrazito centralizirana država. Sistem lokalne samouprave na Irskem ima korenine v britanski lokalni samoupravi iz leta 1922 in je bil deležen redkih sprememb. Irska ustava do leta 1999 ni vsebovala izrecne določbe, ki bi se nanašala na ureditev lokalne samouprave. Temeljno zakonodajo na področju strukture, delovanje in nalog lokalne samouprave predstavlja Zakon o lokalni samoupravi iz leta 2001. Primarno raven lokalne samouprave tvori 29 okrožnih svetov in pet mestnih svetov, sekundarno raven pa 80 občinskih svetov. Na lokalni ravni delujejo tudi številne lokalne javne agencije. Direktorski sistem v lokalni samoupravi predstavlja bistveno razliko med Irsko in drugimi članicami Evropske unije. Lokalna samouprava na Irskem ima manjši obseg funkcij v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Sredstva iz državnega proračuna predstavljajo približno polovico vseh sredstev lokalne samouprave. Preostala sredstva lokalne oblasti zberejo s taksami, plačili za javne storitve in dajatvami za razvoj.
Ključne besede: lokalna samouprava, okrožni/mestni svet, občinski svet, okrožni/mestni direktor, lokalne javne agencije
Objavljeno: 22.02.2010; Ogledov: 1414; Prenosov: 92
.pdf Polno besedilo (366,33 KB)

2.
MESTNA OBČINA MARIBORSKA 1919-1921
Mojca Zadravec, 2010, diplomsko delo

Opis: Maribor je pred prvo svetovno vojno veljal za nemško postojanko, a razplet prve svetovne vojne je karte premešal. Po prevratni dobi je mariborska občina prešla v slovenske roke. Razpust je določila Narodna vlada Slovenije. To je bilo določeno že 18. decembra 1918, dejansko izvedeno pa šele 2. januarja 1919. Na ta dan se je od svoje sedemnajstletne vladavine poslovil nemški župan Schmiderer. Občinske posle v vlogi vladnega komisarja pa je prevzel dr. Vilko Pfeifer. V pomoč pri »županovanju« mu je bil imenovan sosvet. Že ob prevzemu mestne občine so se pojavile številne težave. Največji problem je Mariboru pomenilo pomanjkanje hrane, stanovanj, premoga in elektrike. O novih načrtih in namerah se na glas ni veliko govorilo. A vodilo je bilo eno in edino — Maribor čim hitreje preoblikovati v slovenskem duhu. Očitki, ki so leteli na nezadovoljstvo z vladavino dr. Pfeiferja, so postali del vroče in žgoče politične razprave. Užaljeni dr. Vilko Pfeifer je moral odstopiti z mesta vladnega komisarja. Marca leta 1920 ga je zamenjal dr. Josip Leskovar. V tem času je v mestu že opazna vedno večja politična razdrobljenost. V volilnem letu 1921 mesto vladnega komisarja prevzame še zadnji vladni komisar. To je bil Ivan Poljanec, pod njegovo vladavino se ne dogodi nič pretresljivega. Vse oči so bile namreč že nestrpno uprte v april in v prve občinske volitve. Na teh je zmaga pripadla Viktorju Grčarju. A Maribor ni imel lepe popotnice za prihodnost. Številne pristojnosti, ki jih je mesto nekoč že imelo, so se sedaj prenesle na Okrajno glavarstvo. Vedno glasnejše je postajalo vprašanje razdelitve Slovenije na dve oblasti. V letu 1921 moram izpostaviti še popis prebivalstva, ki nam oriše mesto v slovenskem duhu.
Ključne besede: Maribor 1919–1921, slovenska občinska uprava, razmerje Slovenci : Nemci, sosvet, vladni komisar, Vilko Pfeifer, Josip Leskovar, Ivan Poljanec, mirovna konferenca v Parizu, občinske volitve 1921, Viktor Grčar, občinski svet, popis prebivalstva 1921, mariborska mestna podjetja, ulična imena v letu 1919, obiski, proslave, žalovanja.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1942; Prenosov: 388
.pdf Polno besedilo (3,50 MB)

3.
4.
5.
Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici