1. Vključevanje gostinstva v strateško načrtovanje turizma občine BrežiceNataša Mamić, 2024, diplomsko delo Opis: Strategija turizma občine Brežice 2023–2030 je pomemben dokument za nadaljnji razvoj turistične ponudbe v destinaciji Brežice. Razvoj turistične ponudbe je treba načrtovati in imeti določene cilje. Sodelovanje vseh deležnikov turizma v destinaciji je ključnega pomena za razvoj. Raziskali smo turistično ponudbo destinacije Brežice s poudarkom na gostinstvu. Analiza je pokazala, kako je gostinstvo kot pomemben del turistične ponudbe vključeno v strateško načrtovanje turizma občine Brežice. Raziskava predstavlja trenutno stanje sodelovanja med gostinci in Občino/ZPTM Brežice kot tudi načrte za prihodnost. S pomočjo enajst intervjujev z gostinci in predstavnikom ZPTM smo ugotovili vpliv gostinstva na turistično ponudbo in vključevanje gostinstva v strateško načrtovanje turizma v destinaciji.
Ključne besede: strateško načrtovanje turizma, občina Brežice, gostinstvo, sodelovanje, Strategija turizma občine Brežice 2023–2030
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,71 MB) |
2. Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah na območju slovenske Štajerske v obdobju med letoma 1789 in 2023 : magistrsko deloAljaž Žagavec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljen proces spreminjanja rabe tal na območju štirih katastrskih občin: Dornava, Brezovec, Lenart in Hrastje - Mota. Osnovno gradivo dela je jožefinski kataster (1789–1790), ki je bil najprej analiziran kot zgodovinski vir. Analiziral sem stanje posestnikov, njihova imena, priimke, velikost donosa na zemljišče in davek, ki so ga morali plačati. Nato pa sem ga analiziral kot geografski vir, pri čemer sem poiskal podatke o rabi tal in jih primerjal s franciscejskim katastrom (1824) ter podatki iz let 2000 in 2023, pridobljenimi iz baze Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in promet. Za dopolnitev sem uporabil tudi druge kartografske in opisne vire. Opravljena je bila analiza rabe tal po letih: 1789, 1824, 1900, 2000 in 2023. Sledila je analiza smeri spremembe rabe tal med leti 1824 in 2000 ter 2000 in 2023. V zadnjem poglavju pa je bila opravljena še analiza rabe tal posamezne katastrske občine v vseh obdobjih. Pri Dornavi so v osredje postavljeni vplivi regulacije reke Pesnice, širjenja naselja Dornava in gradnje železniške proge na rabo tal. Za območje Brezovca, ki leži na območju Haloz, ki so v zadnjem obdobju znane po deagrarizaciji in zaraščanju, me je zanimalo, kako pospešeno je opuščanje obdelovalnih površin. Pri Lenartu sem se osredotočil na očitno širjenje pozidanih površin in na to, katere površine so v zameno zanje izgubile obseg. Pri Hrastju - Moti pa je zanimalo, kako sta se spremenili pokrajina in posledično raba tal zaradi obsežnih regulacij reke Mure.
Ključne besede: raba tal, spremembe rabe tal, katastrske občine, jožefinski kataster, franciscejski kataster, Dornava, Brezovec, Lenart, Hrastje - Mota
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (17,13 MB) |
3. Analiza strategij slovenskih občin pri obvladovanju problema prepovedanih drog : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMatic Rozman, 2024, diplomsko delo Opis: Odvisnost od prepovedanih drog je resen problem, saj povzroča zdravstvene, socialne in gospodarske posledice, ki pa niso opazne samo pri posamezniku ampak tudi v lokalni skupnosti. Lokalne skupnosti in občine pri reševanju te problematike igrajo ključno vlogo, saj so te institucije tudi najbližje prebivalstvu in posameznikom in jim tako s pomočjo raznih programov in strategij pomagajo rešiti problematiko prepovedanih drog. Da bi pridobili vpogled v delovanje slovenskih občin na področju problematike prepovedanih drog, smo izvedli raziskavo. Na 212 spletnih naslovov slovenskih občin smo poslali sklop vprašanj glede njihovih pristopov k omejevanju problematike prepovedanih drog. Pridobili smo odgovore 60 slovenskih občin. Ugotovitve analize kažejo predvsem na pomanjkanje dobrih strategij in načinov spopadanja s problematiko prepovedanih drog v manjših slovenskih občinah; kljub majhnosti pa se veliko teh majhnih občin sooča s problematiko prepovedanih drog tako, da sodelujejo s sosednjimi občinami in drugimi institucijami, s katerimi imajo vzpostavljene strategije in programe pri obvladovanju prepovedanih drog. Večje občine imajo vzpostavljene tudi svoje strategije, ki pa se bistveno ne razlikujejo od ostalih skupnih projektov manjših občin. Naloga opozarja na pomembnost celovitega in usklajenega pristopa ter na pomembnost nadaljnje krepitve financiranja in sodelovanja med vsemi sodelujočimi institucijami, brez katere se v prihodnosti ne bo mogoče dovolj učinkovito spopasti s problematiko prepovedanih drog.
Ključne besede: slovenske občine, strategije, problematika prepovedih drog, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,58 MB) |
4. Vodenje sistema zaščite in reševanja (zir) v občini vrhnika s poudarkom na delovanju operativnih gasilskih enotBenjamin Svenšek, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi obravnavamo organiziranost sistema zaščite in reševanja v Občini Vrhnika. Ob večjih intervencijah se štab najprej organizira operativno glede na področje nesreče, nato pa v celoti. Štab združuje člane Gasilske zveze Vrhnika in Civilne zaščite Občine Vrhnika, vodi enote za zaščito in reševanje ter načrtuje prihodnje korake. Pri tem je ključno skupno koordinirano vodenje, zato je pomembna analiza trenutnega stanja in ugotovitev potreb po nadgradnji.
Cilj prvega dela magistrske naloge je analizirati delovanje štaba in usposobljenosti članov, ki pokrivajo različna področja sistema zaščite in reševanja. To so gasilci, zdravstveni delavci, logistiki in druge strukture organiziranega delovanja. Cilj drugega dela naloge se osredotoča na analizo organiziranja in vodenja operativnih gasilskih enot ter na njihovo opremljenost.
Ugotovljeno je bilo, da ima večina članov številne izkušnje, preostale pa je treba dodatno usposobiti. Analiza je tudi potrdila, da se trenutno velika pozornost posveča na usposobljenosti, gasilcev kot so npr. izobraževanje za gasilskega častnika, usposabljanje za vodenje intervencij za vse poveljnike gasilskih društev in za člane štabov Civilne zaščite in Gasilske zveze Vrhnika. Ena izmed prednosti takšnega sistema je zagotovo medsebojno spoznavanje udeležencev in usklajevanje strokovnih postopkov. Analiza je potrdila pomembnost usposabljanja, saj je hiter odziv na nesrečo pogosto potreben. Povezovanje med gasilci na obmejnih območjih omogoča hitrejše posredovanje, prav tako pa je ključno tudi sodelovanje z ekipo nujne zdravstvene pomoči za zagotovitev učinkovitega reševanja v nujnih primerih.
Ključne besede: vodenje, SVOD, štab CZ Občine Vrhnika, poveljstvo GZ Vrhnika
Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 110; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,85 MB) |
5. |
6. |
7. Participativni proračuni občin v SlovenijiNuša Gračnar, 2023, diplomsko delo Opis: Participativni proračun je sistem razporejanja sredstev proračuna, pri katerem sodelujejo in odločajo občani. Občina zato del sredstev občinskega proračuna nameni participativnemu poračunu. Občani imajo tako možnost predlagati projekte, za katere menijo, da so pomembni v kraju.
Diplomsko delo zajema finančno področje občin v Sloveniji in področje participativnega proračuna slovenskih občin. Obravnava izvor ter sam začetek participativnega proračuna v svetu. Predstavljeni so različni primeri v svetovnem merilu, prav tako pa tudi primeri slovenskih občin, ki so takšen postopek že izvedle. Ugotoviti želimo, kako poteka participativni proračun in predstaviti njegove značilnosti.
Analizirali bomo podatke glede na razširjenost po slovenskih mestnih in navadnih občinah ter ugotovili, kolikšen delež občinskega proračuna občine namenjajo participativnemu proračunu.
Diplomsko delo je lahko v pomoč pri širjenju participativnega proračuna v Sloveniji. Mnogi državljani še vedno ne vedo, da takšen postopek obstaja in so morda zanj v svoji občini prikrajšani. Cilj je predstaviti pozitivne lastnosti, ki jih participativni proračun občanom prinaša.
Ključne besede: Občine, Slovenija, proračun, občani, participativni proračun, sodelovanje.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 538; Prenosov: 91
Celotno besedilo (931,96 KB) |
8. Pomen državne notranje revizije občine za uspešnost poslovanja občineŽiva Tivadar, 2022, diplomsko delo Opis: Občina kot lokalna samouprava nima lastnega namena, ustvarjena je za pomoč občanom in reševanje njihovih problemov. Občine kot javne ustanove imajo obvezo državnega notranjega revidiranja, saj upravljajo z državnimi sredstvi. Uspešnost poslovanja občin si lahko razlagamo kot ramerje med vrednostjo, ki jo dosega občina, in pričakovanji občanov. Da občina posluje uspešno, ni pokazatelj dobiček, ampak zadovoljstvo občanov glede kakovosti opravljenih storitev. Tema diplomske naloge je preveriti, ali občine sploh spremljajo uspešnost poslovanja in ali na to uspešnost vpliva prihod državnih notranjih revizorjev. Z anketo smo prišli do zaključka, da kar 78 % občin spremlja svojo uspešnost poslovanja. Glede tega, ali državna notranja revizija vpliva na to uspešnost, pa so mnenja deljena. Večina občin, 64 %, se strinja, da ima državna notranja revizija pozitiven vpliv na uspešnost poslovanja in da se le ta poveča ob njihovem prihodu. Ostalih 10 % občin pa je mnenja, da državna revizija sploh nima vpliva na uspešnost poslovanja in je le ta neodvisna od revizije.
Ključne besede: Lokalna samouprava, občine, uspešnost poslovanja, kazalniki, merjenje uspešnosti poslovanja.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2022; Ogledov: 638; Prenosov: 58
Celotno besedilo (3,03 MB) |
9. Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah na območju Haloz, Dravskega in Ptujskega polja v obdobju med leti 1824 in 2017Špela Chomicki, 2021, magistrsko delo Opis: V pričujočem magistrskem delu je predstavljen proces spreminjanja rabe tal na območju katastrskih občin: Dravinjski Vrh, Vareja, Pobrežje, Šturmovci, Markovci in Nova vas pri Markovcih v obdobju med leti 1824 in 2017. Kot osnovni vir za analizo rabe tal v letu 1824 je služil franciscejski kataster. Podatki o rabi tal za leto 2017 so bili pridobljeni s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Na podlagi zbranih podatkov smo izdelali primerjavo za izbrane kategorije rabe tal. Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah smo nato analizirali v povezavi z izbranimi naravnogeografskimi značilnostmi. Obravnavane so bile spremembe rabe tal v odvisnosti od nadmorskih višin, funkcijskih naklonov in ekspozicij. Skozi analizo obravnavanih območij želimo prikazati razvoj rabe tal v katastrskih občinah na ravninskem območju roba Dravskega in dela Ptujskega polja nasproti katastrskim občinam, ki so del gričevnatega sveta Haloz. V katastrskih občinah Pobrežje, Šturmovci, Markovci in Nova vas pri Markovcih predstavlja enega od največjih vplivov na spremembe rabe tal izgradnja akumulacijskega jezera Ptuj, ki je nastalo z zajezitvijo reke Drave za potrebe hidroelektrarne Formin. Pri tem moramo izpostaviti območje Šturmovca, ki je v 19. stoletju predstavljalo otok na reki Dravi. Za katastrski občini Dravinjski Vrh in Vareja smo natančneje obravnavali vinogradniške površine in v odvisnosti od relativnih višin ter globalnega sončnega obsevanja izdelali bonitete vinogradniških leg. Posebej smo analizirali tudi smeri sprememb rabe tal med leti 2000 in 2017.
Ključne besede: raba tal, spremembe rabe tal, katastrske občine, naravno geografske značilnosti, franciscejski kataster, Dravinjski Vrh, Vareja, Pobrežje, Šturmovci, Markovci, Nova vas pri Markovcih
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 1378; Prenosov: 154
Celotno besedilo (6,91 MB) |
10. Delo redarjev in ozaveščenost prebivalcev Bohinja s storitvami občinskega redarstva : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAnja Lužnik, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na nacionalno-varnostni subjekt, ki v tem primeru predstavlja poklic redarstva. Vsako redarstvo posebej pa je označeno kot občinsko, medobčinsko ali mestno redarstvo, glede na velikost in lastnosti, ki jih ima. Osredotočili se bomo na medobčinsko redarstvo Bled, Bohinj in Železniki, oziroma natančneje, delovanje le-tega na območju Bohinja in ozaveščenost tamkajšnjih prebivalcev o pooblastilih, ki jih ti posedujejo na splošno in v okoliščinah, ki so bile, in so v določeni meri, aktualne še danes. S tem se želimo navezati na različne okoliščine, kot je stanje zaradi covid-19 in posledic, ki jih omenjeni virus prinaša. Glede na okoliščine, so raziskave razdeljene na obdobja z namenom, da ugotovimo, kaj je glavni problem na tem območju, kateri so tisti prekrški, ki so najbolj pogosti izven sezone, v sezoni ter po razglašeni epidemiji. Porast turizma v zadnjih nekaj letih je doprinesel k tem, da so bila parkirišča polno zasedena, na cestah pa so bile gneče in kolone že nekaj kilometrov pred Bohinjskim jezerom , ki je glavna atrakcija tega turističnega kraja. Zaradi hitrega razvoja in napredovanja turizma, se mora poklic redarstva hitro prilagajati in temu primerno se mora spreminjati spekter nalog ter pooblastil, postopki oziroma vse, kar je potrebno za učinkovito opravljanje dela. Hitri razvoj in spremembe, na vseh področjih, pa niso edini faktor, zaradi katerega so potrebne spremembe oziroma prilagoditve na področju pooblastil in nalog redarstva. V zadnjem času je veliko spremembo v vsakodnevnem življenju vsakega posameznika vplivala epidemija, ki je bila razglašena, zaradi hitre širitve covida-19. Trgovci, policisti, zdravniki in medicinsko osebje, redarji in še veliko drugih, je bilo posledično zelo izpostavljenih, vendar se zaradi svoje poklicne dolžnosti niso mogli umakniti, ampak so se morali prilagoditi. Določeni postopki so se dodali ali spremenili in uvedena je bila določena dodatna oprema. Poleg njih pa so se na takšne razmere morali navaditi in se jim prilagoditi tudi prebivalci Občine Bohinj. Eden od ciljev diplomskega dela je bil tudi ugotoviti, v kolikšni meri jim je to uspelo in koliko težav so imeli tako oni, kot tudi redarji pri opravljanjem svojega dela. Rezultati kažejo na dobro korelacijo med njimi in uspešno zagotavljanje varnosti in reda z ene strani ter upoštevanje in spoštovanje navodil z druge.
Ključne besede: diplomske naloge, občinsko redarstvo, prebivalci Občine Bohinj, pooblastila, ozaveščenost
Objavljeno v DKUM: 22.12.2020; Ogledov: 965; Prenosov: 91
Celotno besedilo (2,20 MB) |
