1. Analiza turistične ponudbe občine Slovenska Bistrica s poudarkom na športnem turizmu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaArinna Marin, 2021, diplomsko delo Opis: Ljudje se vedno bolj zavedajo pomembnosti telesne aktivnosti, ki pripomore k boljšemu fizičnemu in psihičnemu počutju. Prav zaradi tega je vedno več povpraševanja za dodatno športno ponudbo na turističnih destinacijah. V diplomski nalogi smo raziskovali športnoturistično ponudbo v občini Slovenska Bistrica. Ugotovili smo, da je športni turizem v občini Slovenska Bistrica že dobro razvit, vendar ima še veliko prostora za izboljšave. Prišli smo do spoznanja, da sta najbolj razviti obliki športnega turizma v občini Slovenska Bistrica pohodništvo in kolesarjenje. Menimo, da Občina Slovenska Bistrica v omenjeni športni obliki vloži največ športnoturističnega kapitala. Namen naše diplomske naloge je bil izdelati predloge za nadaljnje izboljšave športnoturistične ponudbe v občini Slovenska Bistrica. Po našem mnenju bi se lahko za boljše razvit športni turizem organizirali različni pohodniški in kolesarski dogodki, ki bi spodbujali k večji obiskanosti občine Slovenska Bistrica. Menimo, da bi se morali športni in turistični akterji bolje medsebojno povezovati ter na takšen način izboljšati turistično ponudbo z dodatnimi športnimi aktivnostmi. Ustvarili smo tudi analizo PSPN, ki temelji na prednostih, slabostih, priložnostih in nevarnostih športnega turizma v občini Slovenska Bistrica. Ključne besede: športni turizem, občina Slovenska Bistrica, turistična destinacija, šport Objavljeno v DKUM: 27.12.2021; Ogledov: 1120; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,35 MB) |
2. Mestno redarstvo Občine Slovenska Bistrica - ocena prebivalcev o pluralni policijski dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostPetra Gaber, 2019, diplomsko delo Opis: Varnost je del vsakdanjega življenja vseh prebivalcev, ampak se jih tega včasih zaradi hitrega tempa življenja premalo zaveda, zato so ustanove, institucije in določeni organi, ki skrbijo za vsakodnevno varnost ljudi in okolja, v katerem se živi.
Cilj diplomskega dela je predstavitev delovanja Mestnega redarstva občine Slovenska Bistrica. Velik korak naprej za omenjeno občino je bilo leto 2012, saj se je sprejetjem Odloka o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole ustanovila skupna občinska uprava za opravljanje nalog občinske uprave na področju občinskega redarstva ter inšpekcije. Prelomnica redarstva nasploh v Sloveniji je bilo leto 2006 s sprejetjem ZORed, saj so le-ti postali prekrškovni organ, večala so se pooblastila in prav tako področja dela. Velik napredek v mestni občini Slovenska Bistrica se zasledi po letu 1998, ko je bil sprejet zakon o varnosti o cestnem prometu, saj se je po sprejetem zakonu začel kazati razvoj in napredek redarstva. Prelomnica te občine je bilo leto 2015, ko je bila mestna občina Slovenska Bistrica nagrajena za najbolj varno mesto v Sloveniji.
V nadaljevanju diplomskega dela je zaslediti poglavja o metodoloških pristopih; mestnem/občinskem redarstvu; zgodovini redarstva; delovni obleki redarjev; pooblastilih in nalogah redarjev; zakonih ter pravilnikih, povezanih z delom mestnega redarstva; mestnem redarstvu občine Slovenska Bistrica in opredelitev pridobljenih informacij. Informacije so bile pridobljene iz ankete, v kateri se je poizvedovalo, kako so občani zadovoljni s kakovostjo dela mestnih redarjev v mestni občini ter kako varno se v njej počutijo. Ugotovljeni so bili pozitivni rezultati. Ključne besede: diplomske naloge, občina Slovenska Bistrica, medobčinski inšpektorat, redarstvo, mestni redarji Objavljeno v DKUM: 10.06.2019; Ogledov: 1495; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,17 MB) |
3. PROCES DEPOPULACIJE V OBČINI SLOVENSKA BISTRICAAnja Črešnar, 2010, diplomsko delo Opis: Intenziven gospodarski razvoj v 2. polovici 19. stoletja je vplival na razvoj industrijskih središč, ki so z zagotavljanjem delovnih mest postala jedra izrazitega priseljevanja in koncentracije prebivalstva. Poselitveni vzorec se je postopoma izoblikoval v populacijska, tj. območja zgoščanja prebivalstva in depopulacijska območja, od koder se je prebivalstvo konstantno odseljevalo. Ta so bila predvsem agrarna in periferna območja, ki so zaradi oddaljenosti od razvojnih središč pričela stagnirati. Kmetijska dejavnost je v agrarnih predelih izgubljala pomen, zmanjševanje vitalne in aktivne delovne sile pa je povzročilo povišanje deleža starega prebivalstva, kar je ekonomske razmere še dodatno poslabšalo.
Negativni demografski trendi so prisotni tudi v občini Slovenska Bistrica. Reliefna raznolikost je vplivala na gostoto poselitve znotraj občine, v zadnjih desetletjih pa so prisotni izraziti trendi priseljevanja prebivalcev v neposredno okolico zaposlitvenih in oskrbovalnih središč. Predvsem iz hribovitega dela občine, ki obsega jugozahodni del Pohorja, prebivalci zadnja desetletja opuščajo kmetije in se selijo v mestna središča in njihovo bližino. Že tako majhna naselja izgubljajo prebivalce, nekoč bogate kmetije z velikimi gospodarskimi poslopji in številnimi družinami, pa postajajo le še del preteklosti.
Naselja v občini bodo glede na lego in velikost razdeljena v tri območja s podobnimi demografskimi trendi. Z analizo demografskega stanja posameznega območja in naselij znotraj njega bodo pridobljeni podatki za natančen vpogled v demografsko stanje in razlike znotraj proučevanega območja. Ključne besede: prebivalstvo, občina Slovenska Bistrica, depopulacija, tipi demografskih območij, gospodarski razvoj, staranje prebivalstva Objavljeno v DKUM: 18.01.2011; Ogledov: 2924; Prenosov: 351
Celotno besedilo (4,05 MB) |