1. Ohranjanje fašenske tradicije v Vrtcu in Osnovni šoli Markovci s pomočjo IKT : magistrsko deloŠpela Kukec, 2022, magistrsko delo Opis: Fašenk v Markovcih je največji praznik za občane, velikokrat mu rečejo kar »peti letni čas.« Izvor tradicije fašenka v Markovcih ni popolnoma jasen, je pa kristalno jasen njegov vpliv na Markovčane, ki v tem času dobijo posebno energijo, žar, s katerim ohranjajo tradicionalne fašenske like in običaje. Tudi v markovskem vrtcu in šoli ohranjajo bogato fašensko dediščino in znanje predajajo novim generacijam. Namen magistrske naloge je bil analizirati predajanje znanja o fašenku v markovskem vrtcu in osnovni šoli ter pripraviti interaktivna gradiva s pomočjo IKT za predstavitev fašenka v vrtcu in šoli. Uporabili smo deskriptivno metodo in vsebinsko analizo. Analizirali smo prispevke o fašenku v vrtcu in šoli v občinskem časopisu, izvedli intervjuje na daljavo med vzgojiteljicami in učitelji ter opravili intervju v živo z ravnateljem vrtca in osnovne šole. Ugotovili smo, da v vtrcu in osnovni šoli uporabljajo različne učne metode, zato medse radi povabijo posameznike in društva, ki jim predstavijo fašenske like in okrasitev, ogledajo si razstave mask in skulpture, izdelujejo maske na delavnicah, se udeležijo povorke itd. Med vsemi naštetimi gradivi ni bilo nobenega IKT gradiva, zato smo se odločili pripraviti tri interaktivna gradiva s fašensko tematiko.
Ključne besede: Fašenk, Občina Markovci, Vrtec in Osnovna šola Markovci, IKT, maske
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 532; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (7,65 MB) |
2. KULTURNO-PROSVETNE DEJAVNOSTI V OBČINI MARKOVCI PO LETU 1945Sanja Horvat, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava kulturno-prosvetne dejavnosti v občini Markovci po drugi svetovni vojni. Predstavljeno je pestro kulturno udejstvovanje, ki se je po drugi svetovni vojni močno okrepilo in je danes razvejano po celotnem območju občine. Kulturni utrip iz preteklosti je v diplomski nalogi nadgrajen s kulturnim utripom sedanjosti.
Prebivalci občine Markovci živijo in dihajo s kulturo, obenem pa jih notranje bogati, zato ni nič čudnega, da je kar nekaj društev dočakalo častitljivo starost. Že pred vojno so se ljudje na naših tleh vključevali v pevske, folklorne, dramske in podobne skupine. Društva, ki so delovala pred prihodom okupatorja, so svoje ponovno rojstvo obeležila takoj po vojni. Godba na pihala, Folklorno društvo Anton-Jože Štrafela ter Moški pevski zbor Kulturnega društva Alojz Štrafela Markovci zagotovo beležijo najstarejšo in hkrati najbogatejšo tradicijo. Tudi Kulturno društvo Bukovci in Prosvetno društvo Prvenci-Strelci sta ponosni na svoje dolgoletno udejstvovanje na kulturnem področju. Med mlajša, a zato nič manj dejavna društva, sodita etnografski društvi Korant Markovci in Tradicija Borovci; sem pa prištevamo tudi Kulturno-umetniško društvo Markovski zvon. Nobenega dvoma ni, da kriza sodobnega načina življenja kulturi ni v pomoč, pa vendar se ob vseh društvih in njihovih zagnanih privržencih ni treba bati za razvoj kulture v prihodnjih letih. Prav gotovo bodo lahko naslednji rodovi občudovali kulturno mavrico današnjih dni.
Ključne besede: kulturno-prosvetne dejavnosti, občina Markovci, društva, kultura.
Objavljeno v DKUM: 11.04.2011; Ogledov: 2634; Prenosov: 240
Celotno besedilo (4,91 MB) |
3. PRESOJA RAZVOJA OBČINE MARKOVCI S POMOČJO IZBRANIH EKONOMSKIH KAZALNIKOVMarjana Horvat, 2010, diplomsko delo Opis: Od nastanka samostojne Slovenije do danes je bilo mnogo občin novoustanovljenih (oziroma odcepljenih od matične občine). Ob osamosvojitvi je Slovenija bila razdeljena na 58 občin, danes pa jih imamo kar 210. Ena izmed mladih občin je tudi Občina Markovci, ki jo proučujemo v tej diplomski nalogi. V začetku najprej predstavimo teoretično zasnovo lokalne samouprave v Sloveniji, šele nato začnemo navajati specifične podatke obravnavane občine. Osrednji del predstavlja obdelava podatkov z demografskega in gospodarskega področja, pridobljenih iz javno dostopnih baz (AJPES in SURS). Kljub začetnemu negativnemu prirastu prebivalstva se je kasneje izkazala pozitivna rast, kar je značilno tudi za Slovenijo. Raven povprečnih neto plač v Občini Markovci v letu 2009 dosega 90 % povprečne slovenske neto plače. Število podjetij na 1.000 prebivalcev v občini Markovci v opazovanem obdobju narašča, vendar se oddaljuje od slovenskega povprečja. Bruto investicije se v letih od 1999 do 2008 v Občini Markovci povečajo za 90 odstotnih točk več kot v Sloveniji. Vendar so te na prebivalca mnogo nižje. Skupni prihodki na zaposlenega v opazovanem obdobju naraščajo, vendar pa se raven prihodka na zaposlenega v Občini Markovci odmika od slovenskega povprečja. Ključne panoge v Občini Markovci so predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in gostinstvo, te dosegajo najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega ter prispevajo največji delež k skupnih prihodkom. Pri primerjavi Občine Markovci z referenčnimi občinami pa smo ugotovili, da je v povprečju njen razvoj podoben razvoju drugih občin, v nekaterih kategorijah je njen položaj boljši, v nekaterih pa slabši.
Ključne besede: lokalna samouprava, dejavniki gospodarskega razvoja, občina Markovci
Objavljeno v DKUM: 15.10.2010; Ogledov: 2156; Prenosov: 200
Celotno besedilo (888,54 KB) |
