| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TURISTIČNI POTENCIAL OBČIN BISTRICA OB SOTLI, KOZJE IN PODČETRTEK
Mojca Valenčak, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem najprej opredelila temo, o kateri sem nameravala pisati. Izpostavila sem namen naloge, opredelila cilje, ki sem jih tekom pisanja diplomske naloge skušala doseči in izpostavila trditve, ki sem jih dokazovala. V drugem poglavju sem izpostavila osnovne pojme, na katere se navezuje celotna diplomska naloga. Opredelila sem pojme: naravna in kulturna dediščina, regijski park, zavarovana območja in Natura 2000. Nato sem predstavila zakonodajo z varstvom kulturne dediščine in zakon o ohranjanju narave. Tretje poglavje sem namenila geografskem orisu obravnavanega območja. Ugodna lega, pester relief, reka Sotla in slikovita flora ter favna nam prikažejo pokrajino Kozjansko v posebni luči. Sledi podpoglavje, v katerem opisujem demografsko, izobrazbeno, ekonomsko ter funkcijsko podobo občin: Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek. Sledi oris življenja v obmejnem območju in v zavarovanem območju, v Kozjanskem regijskem parku. Poglavje štiri je najobsežnejše, saj sem v njem predstavila bogato naravno in kulturno dediščino. Opisujem naravne znamenitosti, sakralno kulturno dediščino, arheološke spomenike, arhitekturno dediščino in etnološko dediščino. V petem poglavju sem predstavila turistično ponudbo območja. V prvem podpoglavju sem opisala glavnega oglaševalca turizma v obravnavanem območju – Terme Olimia, nato sem v tabelah povzela turistično infrastrukturo (gostišča, restavracije, bari, turistične kmetije, vinotoči) ter opisala že obstoječe turistične poti. Dodala sem tri predloge novih kolesarskih turističnih poti in en predlog učne kolesarske poti. Potem sem opisala kaj območje nudi v t.i. dodatni ponudbi, ki sem jo dopolnila z društvenim dogajanjem ter prireditvami, ki jih društva organizirajo. Območje premore veliko društev, ampak dejavnost se od društva do društva zelo razlikuje. Šesto poglavje odkriva turistično ponudbo Kozjanskega regijskega parka, ki je z vsakim letom bolj aktiven na področju trženja turističnih produktov. V zadnjem poglavju sem predstavila vpliv razvoja Term Olimia na geografsko podobo območja. Analizirala sem vpliv Term Olimia na zaposlenost prebivalcev v terciarnem sektorju. Ugotovila sem neposredne učinke turističnega razvoja na območje. V zaključku povzemam vse priložnosti za večji razmah turizma v območju ter predstavim tako prednosti kot slabosti za razvoj turizma v obravnavanem območju.
Ključne besede: Kozjanski regijski park, naravna in kulturna dediščina, turistična ponudba, zdraviliški turizem, športnorekreacijski turizem, občina Bistrica ob Sotli, občina Kozje, občina Podčetrtek, zavarovana območja, Natura 2000
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3675; Prenosov: 622
.pdf Celotno besedilo (13,27 MB)

2.
IZVAJANJE POKOPALIŠKE IN POGREBNE DEJAVNOSTI V OBČINI KOZJE
Anita Labohar, 2013, diplomsko delo

Opis: Pokopališka in pogrebna dejavnost je ena izmed najstarejših dejavnosti, s katero se srečujemo vsi ljudje. V Republiki Sloveniji se izvaja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba, kar pomeni, da je za njeno zagotavljanje odgovorna lokalna skupnost, ki jo lahko zagotavlja, ni pa nujno da jo. Ker gre za gospodarsko javno službo, je njen pomen in bistvena značilnost v pridobivanju dobička. Temeljni zakon, ki ureja pokopališko in pogrebno dejavnost je Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč /ZPPDUP/ (Uradni list SRS, št. 34/1984, Uradni list SFRJ, št. 83/1989, SRS, št. 5/1990, RS, št. 26/1990, 10/1991, 17I/1991-I-ZUDE, 13/1993-ZP-G, 66/1993-ZP-H, 66/2000 Odl.US: U-I-48/97-12, 61/2002 Odl.US: U-I-54/99-14, 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A) iz leta 1984. Zaradi zastarele in pomanjkljive zakonodaje, je v praksi prihajalo do različnih tolmačenj ZPPDUP, kar je vodilo do različnih ureditev pokopališke in pogrebne dejavnosti po občinah. Tako so nekatere občine za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti podeljevale koncesije, drugod pa so opravljanje pogrebne dejavnosti prepustili delovanju prostega trga. V Občini Kozje pokopališko dejavnost upravljajo krajevne skupnosti, medtem ko je za izvajanje pogrebne dejavnosti podeljena koncesija. Koncesija je posebno dovoljenje in pooblastilo, ki ga da država ali lokalna skupnost osebi zasebnega prava za izvajanje javne službe. Koncesijsko pogodbo skleneta koncedent, torej država oziroma samoupravna lokalna skupnost in koncesionar. Koncedent s koncesijsko pogodbo podeli, koncesionar pa prejme posebno ali izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe v koncesijskem razmerju, katerega predmet je izvajanje dejavnosti javne službe. Koncesija se začne izvajati, ko obe pogodbeni stranki podpišeta koncesijsko pogodbo in se podeli za dobo petih let od podpisa pogodbe.
Ključne besede: pokopališče, pogreb, pokopališka in pogrebna dejavnost, Občina Kozje, koncesija, gospodarska javna služba
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1339; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (583,20 KB)

3.
Bralne navade učencev 2. in 3. triletja osnovnih šol v občini Kozje
Maja Garbas, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje bralne navade osnovnošolcev drugega in tretjega triletja v občini Kozje. Namen dela je raziskati, kaj najraje počnejo učenci drugega in tretjega triletja v prostem času, ali berejo tudi v prostem času, ali učenci radi berejo, ali berejo več dekleta ali fantje, ali obiskujejo šolsko in splošno knjižnico, ali so med dekleti in fanti razlike v izboru knjig, ki jih radi prebirajo, ali berejo le obvezno literaturo, ali je domače branje priljubljeno med učenci, ali so med dekleti in fanti razlike v priljubljenosti domačega branja, ali so med razredi razlike v priljubljenosti domačega branja, ali so razlike med dekleti in fanti v priljubljenosti bralne značke, ali je tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje priljubljeno med učenci, ali učenci potrebujejo dopolnilni pouk pri slovenščini, ali obiskujejo dodatni pouk pri slovenščini, ali radi pišejo spise na temo iz književnosti in ali menijo, da berejo dovolj. V teoretičnem deluje opredeljeno branje, vrste branja in bralne stopnje ter različni vplivi na mladostnike in na branje. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati izvedenega anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 119 učencev drugega in tretjega triletja dveh osnovnih šol v občini Kozje. Rezultati kažejo, da osnovnošolci ne berejo radi in nekateri v branju vidijo celo dejavnik, ki jim vzame prosti čas. Nekaterim pa je branje koristno, jih sprošča in zabava ter se jim zdi zanimivo. Veliko je osnovnošolcev, ki radi berejo in zato tudi radi sodelujejo pri bralni znački in na tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, kjer dosegajo lepe rezultate.
Ključne besede: branje, pomen branja, vrste branja, motivacijski dejavniki branja, občina Kozje, OŠ Lesično, OŠ Kozje, domače branje, bralna značka, šolska knjižnica
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 480; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici