| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona
Gregor Lešnjak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona predstavim pojma podeželje in podeželski turizem, opišem vlogo turističnih društev in značilnosti turistične dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter predstavim dvojnost občine v naravnogeografskem pogledu in njene družbenogeografske značilnosti. Občina Gornja Radgona leži na prehodu Slovenskih goric in Murske ravni, zato je za občino značilna dvojnost v pokrajini. V svoji turistični ponudbi nima edinstvenih atrakcij, ima pa široko ponudbo. Širok nabor turističnih potencialov je namenjen izletniškemu turizmu in gostom, ki kraj obiščejo za en dan. V drugem delu magistrskega dela se osredotočim na pet turističnih kmetij, ki se nahajajo v občini. Poznamo tri vrste turističnih kmetij. To so kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije ter vinotoči in osmice. Obiskal sem turistične kmetije Fleisinger, Pri Alenki, Borko, Hari in Benko. Podatke o njih sem pridobil s pomočjo anketnega vprašalnika. Obiskane kmetije imajo različno dolgo tradicijo, razlikujejo se tudi po velikosti. Vse ponujajo domačo lokalno kulinariko, dve kmetiji ponujata tudi prenočitev. Zadnji del magistrskega dela predstavlja moj primer geografske strokovne ekskurzije na Turistično kmetijo pri Alenki, v katero sem vključil tudi obisk slatinskega vrelca, ki je značilen za Ščavniško dolino, kjer se kmetija nahaja. Podeželski turizem sem povezal z vzgojo in izobraževanjem, da bi mladim pokazal pomen turističnih kmetij za razvoj podeželja, na katerem živijo.
Ključne besede: Podeželje, podeželski turizem, občina Gornja Radgona, turistične kmetije, turistična društva, geografska ekskurzija.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 1230; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (12,11 MB)

2.
DUŠIK V PRSTI V OBČINI GORNJA RADGONA
Martina Vukan, 2012, diplomsko delo

Opis: Dušikove spojine so glavne hranilne snovi, ki so za rast rastlin nujne. Ker pa je dušika v tleh pri povečani pridelavi hrane pogosto premalo, se dodaja v obliki gnojil. Ob preveliki koncentraciji dušika v prsti se ta v obliki nitratov spira v podtalnico. V občini Gornja Radgona je glavni vir onesnaževanja tal in posledično vode kmetijska dejavnost. Parametri, značilni za onesnaževanje, ki izvirajo iz kmetijske dejavnosti, so nitrati, amonij, fosfati, kalij in pesticidi. V nalogi se je z analiziranjem prsti ugotavljalo, katere kmetijsko rabljene prsti na območju občine Gornja Radgona imajo večje vsebnosti dušikovih spojin. Ugotovilo se je, da so z dušikom bolj obremenjene kmetijsko rabljene prsti, v največji meri njiva in vinograd; da ima občina Gornja Radgona težave s preobremenjenostjo tal z dušikovimi spojinami, kar dokazujejo analize tal in vode; da je vsebnost dušikovih spojin v tleh zelo odvisna od klime in vegetacijske dobe in da prevelike koncentracije dušika v tleh onesnažujejo talno vodo z nitrati.
Ključne besede: dušik, nitrat, nitrit, amonij, občina Gornja Radgona
Objavljeno v DKUM: 18.12.2012; Ogledov: 2640; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

3.
ZNAMENJA IN KAPELICE V OBČINAH APAČE, GORNJA RADGONA IN SV. JURIJ OB ŠČAVNICI
Maja Patty, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti in izdelati natančen topografski popis znamenj in kapelic v občinah Apače, Gornja Radgona in Sv. Jurij ob Ščavnici v severovzhodnem delu Slovenije. Nekatera znamenja in kapelice na omenjenem področju doslej v uradnih registrih še niso bila evidentirana in so tako v diplomskem delu prvič popisana. Pri popisu kulturnozgodovinskih objektov sem se opirala na Zadnikarjevo tipologijo, jim določila lokacije glede na kraje in hišne številke ter jih opisala po določeni metodologiji. Ugotovljeno je bilo, da se znamenja na izbranem območju delijo v več skupin skladno z Zadnikarjevo tipologijo, in se v grobem razdelijo na znamenja in kapelice. Spoznala sem, da je potrebno Zadnikarjevi tipološki razvrstitvi dodati k skupini kapelice še kapelice z zvonikom ali fasadnim stolpičem. Prav tako se je pojavila potreba, da znamenja v obliki zvonikov zaradi same oblike in uporabnosti uvrstim v podskupino znamenj.
Ključne besede: umetnostna topografija, drobna arhitektura, znamenja, kapelice, občina Apače, občina Gornja Radgona, občina Sv. Jurij ob Ščavnici
Objavljeno v DKUM: 17.06.2010; Ogledov: 2829; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (35,92 MB)

Iskanje izvedeno v 5.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici