Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 3 / 3

KAKOVOST PITNE VODE V OBČINI APAČE
Sanja Horvat Grilanc, 2014, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Nitrati so značilno sodobno onesnaževalo, s katerim je obremenjena podtalnica, posledično pa tudi pitna voda. Dovoljena koncentracija nitratov (NO3) v pitni vodi je 50 mg/l. V magistrskem delu smo s sistematičnim pristopom in podrobno analizo ugotavljali vsebnosti nitratov v pitni vodi v občini Apače od januarja 2000 do decembra 2013. Metodologija: V magistrskem delu smo izvedli primerjavo nitratov po letih, izračunali minimalne in maksimalne vrednosti nitratov v pitni vodi po mesecih ter skušali izvedeti, ali se stanje izboljšuje in kaj lahko pričakujemo v prihodnje. Rezultati: Ugotovimo lahko, da je bila povprečna vrednost nitrata v pitni vodi največja v letu 2005, in sicer je znašala 73,5 mg/l. Najnižja vrednost nitrata je bila v decembru leta 2004 in je znašala 14 mg/l, najvišja pa julija leta 2005, kjer je znašala 97,0 mg/l. Sklep: Na podlagi analize vsebnosti nitratov v pitni vodi smo ugotovili, da se presežene vrednosti nitratov začnejo pojavljati leta 2003, močno naraščajo do leta 2006, se leta 2007 znižajo, nato ponovno ostajajo presežena do leta 2009. Leta 2010, 2011, 2012 so znotraj dovoljenih vrednosti. Konec leta 2013 pa ponovno zaznamo naraščanje nitratov v pitni vodi v občini Apače.
Ključne besede: Ključne besede: pitna voda, nitratna direktiva, nitrati, monitoring, občina Apače
Objavljeno v DKUM: 08.07.2014; Ogledov: 2314; Prenosov: 352
Celotno besedilo (1,73 MB)

Geografija občine Apače
Primož Horvat, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Geografija občine Apače sestavlja manjši uvodni sklop, v katerem je opredeljeno območje občine in njene osnovne značilnosti, ter dva večja, osrednja sklopa diplome. V prvem so zajete fizičnogeografske značilnosti občine, znotraj katerih je predstavljeno površje, geološka zgradba, podnebje, vodovje, prst, rastlinstvo in živalstvo obravnavanega območja. Poglavje zaključijo naravne nesreče, ki se pojavljajo ali bi se lahko pojavile na območju občine, ter naravna dediščina v občini. V drugem večjem sklopu pa so predstavljene družbenogeografske značilnosti občine. Poglavje se začne z zgodovinskim razvojem občine, temu sledi nekaj statističnih podatkov, ki se nanašajo na občino, predstavitev vseh enaindvajsetih naselij, ki sestavljajo občino, in demografske značilnosti prebivalstva. V naslednjem poglavju je predstavljeno gospodarstvo občine, znotraj tega pa raba tal, kmetijstvo, industrija, gozdarstvo, promet, šolstvo, zdravstvo, komunalna oskrba, obrt, trgovina in turizem. Gospodarstvu sledi poglavje, v katerem je predstavljena kulturna dediščina občine, temu sledi poglavje z etnološkimi značilnostmi občine, poglavje o društvih, poglavje s pomembnejšimi osebnostmi, ki so živele ali delovale na območju občine, ter poglavje, ki prikaže zapleteno jezikovno podobo značilno za obravnavano območje. Diplomsko delo se zaključi s SWOT analizo, ki na kratek in jedrnat način prikaže prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki se pojavljajo v občini Apače.
Ključne besede: občina Apače, regionalna geografija, Apaško polje, reka Mura, Slovenske gorice
Objavljeno v DKUM: 14.05.2012; Ogledov: 3143; Prenosov: 466
Celotno besedilo (8,12 MB)

ZNAMENJA IN KAPELICE V OBČINAH APAČE, GORNJA RADGONA IN SV. JURIJ OB ŠČAVNICI
Maja Patty, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti in izdelati natančen topografski popis znamenj in kapelic v občinah Apače, Gornja Radgona in Sv. Jurij ob Ščavnici v severovzhodnem delu Slovenije. Nekatera znamenja in kapelice na omenjenem področju doslej v uradnih registrih še niso bila evidentirana in so tako v diplomskem delu prvič popisana. Pri popisu kulturnozgodovinskih objektov sem se opirala na Zadnikarjevo tipologijo, jim določila lokacije glede na kraje in hišne številke ter jih opisala po določeni metodologiji. Ugotovljeno je bilo, da se znamenja na izbranem območju delijo v več skupin skladno z Zadnikarjevo tipologijo, in se v grobem razdelijo na znamenja in kapelice. Spoznala sem, da je potrebno Zadnikarjevi tipološki razvrstitvi dodati k skupini kapelice še kapelice z zvonikom ali fasadnim stolpičem. Prav tako se je pojavila potreba, da znamenja v obliki zvonikov zaradi same oblike in uporabnosti uvrstim v podskupino znamenj.
Ključne besede: umetnostna topografija, drobna arhitektura, znamenja, kapelice, občina Apače, občina Gornja Radgona, občina Sv. Jurij ob Ščavnici
Objavljeno v DKUM: 17.06.2010; Ogledov: 2954; Prenosov: 393
Celotno besedilo (35,92 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.

Na vrh