| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 252
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
PRORAČUN OBČINE NA PRIMERU OBČINE VIDEM
Nataša Šimenko, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V raziskovalnem delu sem kot primer vzela občino Videm. V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela sem se osredotočila na pojme, kot so lokalna samouprava, lokalna skupnost. Posebej sem se posvetila proračunu, ki je najpomembnejši akt občine, njegovim značilnostim, načelom, postopkom sprejemanja in izvrševanja, ter proračunskemu nadzoru. Osredotočila sem se tudi na financiranje lokalne samouprave. Tako se lahko občine financirajo iz treh različnih virov, lastnih virov, iz sredstev države in z zadolžitvijo. Največji delež virov financiranja izhaja iz davčnih prihodkov, kar sem ugotovila na primeru občine Videm. Med temi prihodki pa največji delež odpade na davke na dohodek in dobiček (dohodnino). V primeru, da občini ne zadoščajo za opravljanje osnovnih nalog lastni viri, pripadajo občini dodatna sredstva v obliki finančne izravnave. Drugi, raziskovalni del diplomskega dela predstavlja občino Videm, njene proračune za leto 2009, 2010 in 2011, ter zaključni račun iz leta 2010. Podrobnejše je analiziran splošni del proračuna, ki je analiziran po ekonomski klasifikaciji in je sestavljen iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in računa financiranja. Podana je tudi struktura prihodkov in odhodkov, iz katere je razvidno, od kod so bila sredstva pridobljena in za kakšne namene so se porabila. Podan je tudi izračun primerne porabe ter finančne izravnave na primeru občine Videm iz leta 2011.
Ključne besede: lokalna samouprava, občina, financiranje občin, primerna poraba, proračun.
Objavljeno: 29.08.2012; Ogledov: 1398; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1016,37 KB)

72.
SPODBUJANJE K TRŽENJU IZDELKOV DOMAČE OBRTI V OBČINI MAJŠPERK
Mojca Čuk, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo trženje izdelkov domače obrti v Občini Majšperk. Pri tem nas je predvsem zanimalo dejansko stanje, ki trenutno prevladuje na tem področju, saj kljub bogati tradiciji domačih obrti in opažanju, da se z njimi ukvarja še precej domačinov, njihovih izdelkov ni moč kupiti, saj jih ne najdemo na trgu. Zato smo želeli ugotoviti, kako bi domačine lahko spodbudili k temu, da bi svoje izdelke domače obrti začeli tudi tržiti, saj smo prepričane, da bi ob lastni koristi, ki bi jo pri tem imeli, pripomogli tudi pri samem razvoju kraja. Na samem začetku naloge je predstavljen problem, ki ga obravnavamo ter njen namen in cilj, ki si ga pri tem zastavljamo, pa tudi predpostavke in omejitve pri njegovi dosegi in pa tudi metode dela. V začetnem poglavju so opisane teoretične osnove za trženje izdelkov domače obrti, nato pa je predstavljeno spodbujanje za trženje teh izdelkov in zakonodaja, ki vse to omejuje. V nadaljevanju so obdelane domače obrti na območju Občine Majšperk, kjer je predstavljeno tudi dejansko stanje, kakršno trenutno na tem področju v občini prevladuje, temu pa sledi tržna raziskava, katero smo opravili s pomočjo anketnega vprašalnika. Ta pa zajema tudi SWOT analizo in analizo rezultatov, na podlagi katerih so na koncu podani odgovori na raziskovalna vprašanja, ki smo jih oblikovali glede na zastavljene cilje ter predlogi za reševanje problema, katerega v diplomski nalogi obravnavamo.
Ključne besede: trženje izdelkov, spodbujanje, domače obrti, Občina Majšperk, zakonodaja, tržna raziskava
Objavljeno: 09.11.2012; Ogledov: 1031; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

73.
RAZPOLAGANJE S FINANČNIM IN STVARNIM PREMOŽENJEM V SAMOUPRAVNI LOKALNI SKUPNOSTI
Boštjan Tomić, 2011, diplomsko delo

Opis: Samoupravna lokalna skupnost predstavlja upravno politično enoto, kateri država priznava (dodeli) določene pristojnosti glede urejanja javnih zadev ter pravno subjektiviteto. Lokalna samouprava zato hkrati pomeni večjo ali manjšo stopnjo samostojnega, bolj ali manj od države neodvisnega upravljanja z lokalnimi zadevami s strani prebivalcev lokalne skupnosti. Ena izmed pomembnih nalog občin, kot temeljnih samoupravnih lokalnih skupnosti, je razpolaganje in upravljanje s stvarnim in finančnim premoženjem. V javnem interesu je, da občine razpolagajo s svojim premoženjem čimbolj racionalno in transparentno. Ravno zaradi tega je Republika Slovenija po osamosvojitvi sprejela različne predpise, ki se nanašajo na problematiko razpolaganja z javnimi sredstvi, kot na primer Ustavo Republike Slovenije /Ustava RS/ (Uradni list RS, št. 33/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006), Zakon o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/ (Uradni list RS, št. 94/2007, 27/2008-odl. US, 76/2008, 100/2008-odl. US, 79/2009, 14/2010-odl. US, 51/2010, 84/2010-odl. US), Zakon o financiranju občin /ZFO-1/ (Uradni list RS, št. 123/2006, 101/2007-odl. US, 57/2008, 94/2010-ZIU, 36/2011), Zakon o javnih financah /ZJF-UPB4/ (Uradni list RS, št. 11/2011), zakon, ki ureja javno naročanje, predpise, ki urejajo področje javno-zasebnega partnerstva, Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih /ZSPDSLS/ (Uradni list RS, št. 86/2010), itd. Ustava RS določa, da se občina financira iz lastnih virov; država občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog, v skladu z zakonsko določenimi načeli in merili zagotovi dodatna sredstva. Zakon o lokalni samoupravi določa, da so občine osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Zakon o financiranju občin ureja vire financiranja občin, problematiko zadolževanja in izdajanja poroštev občin, sofinanciranje nalog in investicij občin, nadzor. Zakon o javnih financah ureja sestavo, pripravo in izvrševanje občinskih proračunov, upravljanje s premoženjem občin, zadolževanje občin, poroštva občin, upravljanje njihovih dolgov, računovodstvo in notranji nadzor javnih financ ter proračunsko inšpiciranje. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih ureja načela ravnanja, postopke ravnanja ter akte ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.
Ključne besede: samoupravna lokalna skupnost, občina, premoženje, upravljanje, razpolaganje
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2671; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (350,52 KB)

74.
ODNOS PREBIVALCEV DOBRNE DO RASTLINSKE ČISTILNE NAPRAVE
Maja Ocvirk, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem obravnavala naravno in družbeno geografske značilnosti Občine Dobrna. V občini prevladujejo razpršena naselja, kjer se soočajo s problemom odpadnih voda. Eden izmed možnosti čiščenja odpadne vode je tudi rastlinska čistilna naprava (RČN), ki je najbolj enostavni in ekonomsko sprejemljiv način čiščenja odpadnih voda za razpršena naselja. Z diplomskim delom sem želela ugotoviti, kakšen odnos imajo prebivalci Občine Dobrna do čiščenja odpadne vode z RČN in kako dobro jo poznajo. V sklopu terenskega dela sem izvedla anketo, s katero sem pridobila ugotovitve, v kolikšni meri ljudje poznajo RČN in kakšen je njihov odnos v zvezi z njo. Pridobljene rezultate sem dodatno podkrepila z izvedbo intervjuja z županom Občine Dobrna Martinom Brecljem. Tako sem pridobila globlji vpogled v obravnavano problematiko diplomskega dela. Z diplomskim delom sem ugotovila, da prebivalci Dobrne RČN slabo poznajo, saj je le 28 % anketirancev slišalo zanjo. Ti so za RČN izvedeli preko medijev, na delovnem mestu, preko prijateljev, nekateri pa so si RČN že ogledali na samem terenu. Prečiščeno vodo z RČN bi 88,8 % uporabilo za zalivanje; 64,5 % za sanitarije; 60,7 % za pranje in 50,5 % za gašenje. Za pitje bi jo uporabilo 3,7 %. Sicer pa prebivalci Dobrne ne poznajo temeljnih značilnosti RČN. V največji meri poznajo lastnost, da ni odvisna od električne energije (22,7 %). Kljub slabemu poznavanju RČN je anketa pokazala, da imajo prebivalci Dobrne do RČN pozitivni odnos, saj so izrazili pozitivno mnenje v zvezi z njo.
Ključne besede: Občina Dobrna, odpadne vode, rastlinska čistilna naprava, trajnostni razvoj, učni načrt.
Objavljeno: 13.04.2012; Ogledov: 1861; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

75.
POSEBNI REŽIM RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNINAMI V LASTI DRŽAVE IN OBČIN
Jerneja Stiplovšek, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Stvarno premoženje v lasti Republike Slovenije in občin kot temeljnih samoupravnih lokalnih skupnosti je po številu nepremičnin kot tudi vrednostno zelo obsežno, zato mora država kot tudi občina razpolagati s svojim premoženjem čim bolj racionalno, transparentno, kot dober gospodar v skladu z načelom gospodarnosti, pri tem pa mora slediti predvsem javnem interesu. Lastnik premoženja, bodisi država bodisi občina, potrebuje vrsto različnih mehanizmov, ki omogočajo skrbno in pozorno obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na stvarno premoženje. Države posebno skrb namenjajo ravnanju z nepremičninami, saj so v primerjavi s premičninami gospodarsko pomembnejše. Nepremičnine so omejena in trajna dobrina, pri katerih se prav zaradi navedenih lastnosti v ospredje postavlja tudi vprašanje njihovega upravljanja. S sprejetjem Zakona in Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin v letu 2007 je bil zaokrožen dolgotrajen proces ureditve področja ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravne skupnosti. V naslednjih letih so se v praksi pokazale tako dobre kot slabe strani ureditve. Tako je priprava novega Zakona in Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti v letu 2010 po eni stani morala upoštevati velike spremembe, do katerih prihaja s centralizacijo nepremičnega premoženja, po drugi strani pa sta bila oba postopka priložnost za nekatere manjše popravke, ki jih je zahtevala praksa. Pri tem sta bila Zakon in Uredba v novem, integralnem besedilu sprejeta le iz nomotehničnih razlogov, saj je v obeh predpisih večina rešitev ostala enakih. Zakon se uporablja za vse stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, če ni s posebnim zakonom za posamezno vrsto stvarnega premoženja države in samoupravne lokalne skupnosti urejeno drugače. Tako zakon velja za vse upravljavce in uporabnike stvarnega premoženja, če ni z zakonom določeno drugače. Z Uredbo so natančno urejeni upravljavci stvarnega premoženja države in samoupravnih skupnosti, natančni postopki sprejemanja in vsebina načrta ravnanja s stvarnim premoženjem ter pogoji in postopki ravnanja s stvarnim premoženjem države oziroma samoupravne lokalne skupnosti. Zaradi dejstva, da posamezni upravljavci niso posvečali dovolj pozornosti dokončni pravni in dejanski urejenosti nepremičnin ter njihovemu optimalnemu gospodarskemu izkoristku, je za izboljšanje stanja bilo treba razmišljati o postopnem prenosu vseh pristojnosti na enega upravljavca. Uveden Javni nepremičninski sklad, ki predstavlja specializirano osebo javnega prava, bo tako razbremenil vse dosedanje upravljavce nalog upravljanja z nepremičninami, ki bodo prenesene v last sklada. Ti se bodo lahko posvetili svojim primarnim dejavnostim, hkrati pa bo javni sklad na najugodnejši in najgospodarnejši način zagotavljal nepremičninske potrebe uporabnikov. Zaradi vzpostavitve evidenc nepremičnin ter njihove pravne in dejanske urejenosti bo v prihodnje zagotovljena večja preglednost ravnanja z nepremičnim premoženjem. Zagotovljeno bo jasno, pregledno in strokovno ravnanje ter enotno in usklajeno nastopanje na trgu nepremičnin, kar bo privedlo do optimalne izkoriščenosti in do zniževanja stroškov upravljanja.
Ključne besede: Ključne besede: razpolaganje, nepremično premoženje (nepremičnine), stvarno premoženje, država, občina, upravljavci, centralizacija, javni nepremičninski sklad
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 3431; Prenosov: 715
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

76.
DELOVANJE CELJSKEGA MESTNEGA SVETA MED LETI 1919 IN 1921
Marjetka Jug, 2012, diplomsko delo

Opis: Po koncu prve svetovne vojne je oblast v Celju prišla v slovenske roke. Po naročilu Narodne vlade je odšel v Celje tajnik dr. Friderik Lukan, da bi prevzel okrajno glavarstvo in kot vladni komisar tudi gerentsko upravo mestne občine. Prevzem se je vršil 6. novembra 1918 na magistratu ob navzočnosti komisije Narodnega sveta. Razmerje med obema nacionalnima skupinama (Nemci, Slovenci) se je v prvih povojnih letih povsem spremenilo. Slovenci so se čez noč spremenili iz hlapcev v gospodarje. Začela se je slovenizacija celjskega mesta. Do konca leta 1919 je Celje zapustila vrsta uglednih nemških meščanov. Večina profesorjev, uradnikov, sodnikov je namreč kar čez noč ostala brez služb in se bila prisiljena vrniti v Avstrijo. Tudi v samem gerentskem svetu ni bil zastopan niti en Nemec. V časniku Nova doba so se dan za dnem pojavljali članki, ki so zahtevali čiščenje vsega, kar je bilo nemškega. V samem Celju in okolici so morali imeti obrtniki in trgovci po slovenskem prevzemu oblasti slovenske napise, kajti uradni jezik je postal slovenski. Da je bilo čiščenje Celja več kot uspešno, pa je pokazal popis prebivalstva leta 1921. V mestu so namreč našteli samo 859 oseb z nemškim maternim jezikom, kar je predstavljalo le 11,1 % celjskega prebivalstva. Gerentje so vodili Celje do prvih občinskih volitev v Kraljevini SHS, ki so bile 26. aprila 1921. Volilna pravica je bila splošna, enaka in tajna s proporcem. Ženske še niso imele volilne pravice. V Celju so bile za občinske volitve vložene štiri kandidatne liste, zmagovalka pa je bila Jugoslovanska demokratska stranka. To leto pa je bilo za Celje posebno tudi zato, ker je dobilo prvega slovenskega župana dr. Jura Hrašovca. V prvih povojnih letih se je mesto srečevalo tudi s pomanjkanjem hrane, osnovnih življenjskih potrebščin ter s stanovanjskimi problemi, kot številna druga slovenska in seveda tudi evropska mesta. Po prevratu pa so slovenska postala številna društva in šole.
Ključne besede: gerentska uprava, mestna občina, Narodni svet, razmerje med Nemci in Slovenci, slovenizacija celjskega mesta, popis prebivalstva leta 1921, občinske volitve leta 1921, Jugoslovanska demokratska stranka, županske volitve, dr. Juro Hrašovec.
Objavljeno: 02.08.2012; Ogledov: 1934; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

77.
ŠIRITEV DEJAVNOSTI PODJETJA KOT INVESTICIJSKI PROJEKT
Simon Jutriša, 2012, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V delu diplomskega seminarja z naslovom »Širitev dejavnosti podjetja kot investicijski projekt« smo raziskali upravičenost investicije za izgradnjo prizidka dodatnih desetih ekoloških sob k podjetju Marka, d. o. o. Rogatec. V prvem delu smo predstavili teoretična in metodološka izhodišča o projektnem managementu. Seznanili smo se z vrstami projektov in pridobili smernice za izdelavo zagonskega elaborata projekta. V drugem poglavju smo na kratko predstavili podjetje Marka, d. o. o. Rogatec in njegovo zgodovino. Podali smo vizijo investicije in srednjeročne ter dolgoročne cilje projekta. V tretjem poglavju smo izdelali zagonski elaborat projekta. Ocenili smo povpraševanje po prenočiščih v Rogatcu in okolici. Pogledali smo tudi stanje konkurence in ugotovili, da njihova ponudba pretežno temelji na zdravilni mineralni vodi. V tem poglavju smo prav tako natančno opisali sam projekt gradnje prizidka od pridobivanja potrebne dokumentacije, gradbenih del, marketinških aktivnosti in pridobivanju potrebnega osebja do otvoritve. V zadnjem četrtem in sklepnem poglavju smo povzeli naše ugotovitve in potrdili, da je investicija prizidka z dodatnimi sobami ob pridobitvi dodatnih nepovratnih sredstev iz javnega razpisa Evropske Unije smotrna.
Ključne besede: ekološke sobe, prenočišča, podjetje Marka, d. o. o., zagonski elaborat projekta, turistična ponudba, Gostišče Jutriša, prizidek, občina Rogatec.
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 1452; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

78.
PREDKUPNE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH V JAVNEM INTERESU
Andreja Jeza, 2012, diplomsko delo

Opis: Predkupna pravica je pravica do nakupa stvari, pred drugimi interesenti. Poznamo pogodbeno in zakonito predkupno pravico. Ena najšibkejših oblik omejevanja lastninske pravice na nepremičninah je zakonita predkupna pravica. Pri tej omejitvi se v javnem interesu omejuje promet oziroma razpolaganje z nepremičninami. Javni interes je regularna splošna korist. Zakonita predkupna pravica ne posega bistveno v svobodo lastnikovega razpolaganja, temveč usmerja pravni promet na osebo, ki se glede na javni interes šteje za najprimernejšega lastnika nepremičnine. Zakonita predkupna pravica ne ovira lastnika nepremičnine pri odločitvi, ali bo nepremičnino prodal, temveč vpliva samo na odločitev, komu jo bo prodal. Zakonita predkupna pravica obstaja, dokler velja zakon, ki jo ureja. Pri prodaji nepremičnine mora lastnik nepremičnine (predkupni zavezanec) najprej preveriti, če njegova nepremičnina leži na območju predkupne pravice. Če nepremičnina leži na območju predkupne pravice, je prodajalec dolžan nepremičnino najprej ponuditi predkupnemu upravičencu. Predkupni upravičenec pa se mora v določenem roku izjaviti, ali bo nepremičnino kupil ali ne. Če se odloči, da je ne bo kupil, lahko lastnik nepremičnino proda drugi osebi, vendar pod enakimi ali zase ugodnejšimi pogoji, kot jih je ponudil predkupnemu upravičencu.
Ključne besede: Ključne besede: predkupna pravica, zavezanec, upravičenec, nepremičnina, občina, država, lokalna skupnost.
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 1540; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (434,83 KB)

79.
PREDLOG RAZVOJA TURIZMA V VITANJU
Nina Ledinek, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomskega dela je prikazati razvojne potenciale na področju turizma v občini Vitanje. V teoretičnem delu smo predstavili turistično destinacijo, destinacijski management ter še posebej podeželje in izletniški turizem, saj je tovrstna oblika turizma v občini, ki je predmet naše raziskave najbolj pogosta. Predstavili smo tudi občino Vitanje ter vse najpomembnejše znamenitosti, ki jih Vitanje ponuja. Opisali smo tako naravne, kot tudi kulturne znamenitosti, ki so turistično zanimive. V empiričnem delu diplomskega dela, smo opravili raziskavo z različnimi predstavniki občine Vitanje. Skušali smo ugotoviti situacijo na področju turizma v Vitanju skozi oči tistih, ki imajo pri tem vpliv ali pa turizem v občini soustvarjajo. Na podlagi odgovorov, ki smo jih dobili s pomočjo intervjuja, smo interpretirali odgovore in naredili kritično oceno. Na koncu smo še naredili analizo SWOT, kjer smo predstavili prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti turizma v občini Vitanje. Iz raziskave lahko razberemo, da ima občina Vitanje veliko potencialov, da se turistično razvije in postane ena izmed najbolj obiskanih občin v Sloveniji. Glavni problem je nepoznavanje ali nepripravljenost vodilnih (odgovornih) oseb do sprememb, predvsem v smislu povezovanja z drugimi občinami z namenom ponujanja bolj celovitih turističnih storitev, ki bi privabili turiste iz celega sveta.
Ključne besede: Ključne besede: turistična ponudba, občina Vitanje, destinacijski management, podeželski turizem, funkcionalno povezovanje občin
Objavljeno: 23.08.2012; Ogledov: 1652; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

80.
GEOGRAFIJA OBČINE APAČE
Primož Horvat, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Geografija občine Apače sestavlja manjši uvodni sklop, v katerem je opredeljeno območje občine in njene osnovne značilnosti, ter dva večja, osrednja sklopa diplome. V prvem so zajete fizičnogeografske značilnosti občine, znotraj katerih je predstavljeno površje, geološka zgradba, podnebje, vodovje, prst, rastlinstvo in živalstvo obravnavanega območja. Poglavje zaključijo naravne nesreče, ki se pojavljajo ali bi se lahko pojavile na območju občine, ter naravna dediščina v občini. V drugem večjem sklopu pa so predstavljene družbenogeografske značilnosti občine. Poglavje se začne z zgodovinskim razvojem občine, temu sledi nekaj statističnih podatkov, ki se nanašajo na občino, predstavitev vseh enaindvajsetih naselij, ki sestavljajo občino, in demografske značilnosti prebivalstva. V naslednjem poglavju je predstavljeno gospodarstvo občine, znotraj tega pa raba tal, kmetijstvo, industrija, gozdarstvo, promet, šolstvo, zdravstvo, komunalna oskrba, obrt, trgovina in turizem. Gospodarstvu sledi poglavje, v katerem je predstavljena kulturna dediščina občine, temu sledi poglavje z etnološkimi značilnostmi občine, poglavje o društvih, poglavje s pomembnejšimi osebnostmi, ki so živele ali delovale na območju občine, ter poglavje, ki prikaže zapleteno jezikovno podobo značilno za obravnavano območje. Diplomsko delo se zaključi s SWOT analizo, ki na kratek in jedrnat način prikaže prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki se pojavljajo v občini Apače.
Ključne besede: občina Apače, regionalna geografija, Apaško polje, reka Mura, Slovenske gorice
Objavljeno: 14.05.2012; Ogledov: 1879; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (8,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici