| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 252
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
UPORABNOST PROCESNO USMERJENEGA STROŠKOVNEGA RAČUNOVODSTVA V OBČINI KUZMA
Viktorija Salaj, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Diplomski seminar sega na področje procesno usmerjenega stroškovnega računovodstva v občini Kuzma. Za izbrano temo smo se odločili, da bi prispevali k boljšemu obvladovanju stroškov v občini Kuzma. Proučili smo stroške, ki se pojavljajo v občini in opredelili stroškovna mesta in nosilce v občini. Pri raziskovanju smo izhajali iz splošnih in izhodiščnih dejstev o lokalni samoupravi. Podrobneje smo se osredotočili na predstavitev procesno usmerjenega stroškovnega računovodstva v občini. Ugotovili smo, da je za občino smiselno, da nadgradi sedanji način obvladovanja stroškov, saj bi bila uvedba procesno usmerjenega stroškovnega računovodstva povezana z velikimi stroški in porabljenim časom uvedbe. Z osamosvojitvijo so občine kot temeljne lokalne samouprave prišle do posameznih samoupravnih pravic in večje neodvisnosti, tako da samostojno opravljajo vse lokalne naloge javnega pomena na različnih področjih. Pri izvajanju računovodenja in poročanja Občine Kuzma se neposredno uporabljajo določila Zakona o računovodstvu, kodeks računovodskih načel in Slovenski računovodski standardi ter pravilnik o računovodstvu. Procesno usmerjeno stroškovno računovodstvo lokalne samouprave je v primerjavi s Slovenijo v svetu bolj raziskano, čeprav tudi drugod dajejo še vedno velik poudarek proračunu in proračunski porabi sredstev.
Ključne besede: Ključne besede: občina, stroški, stroškovno mesto, stroškovni nosilec, procesno usmerjeno stroškovno računovodstvo.
Objavljeno: 28.11.2011; Ogledov: 1525; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (475,44 KB)

62.
FINANCIRANJE OBČIN V REPUBLIKI SLOVENIJI (NA PRIMERU OBČINE LENDAVA)
Vesna Marton, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Lokalne samouprave za izvrševanje nalog potrebujejo finančna sredstva. Financirajo se iz lastnih virov, državno izravnavo in z zadolževanjem. V diplomskem seminarju predstavljam proračun občine Lendava, z razčlenitvijo prihodkovne in odhodkovne strani proračuna občine, predstavitev pridobivanja sredstev iz skladov Evropske unije in obravnava aktualnih problemov na lokalni ravni ter vloga občine pri razreševanju problemov.
Ključne besede: lokalna samouprava, financiranje občin, občina Lendava
Objavljeno: 23.11.2011; Ogledov: 1152; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

63.
ZIMSKO VZDRŽEVANJE CEST V OBČINI LENDAVA S POVDARKOM NA GRIČEVNATEM OBMOČJU
Simon Söke, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstavitev zimskega vzdrževanja strmin v Občini Lendava, prikazati delovne procese, materiale in delovne stroje, ki so v redni uporabi, ter predstavitev problematike in rešitev pri tem vzdrževanju. Vzdrževanje strmin je zelo zahtevno in zahteva veliko znanja, saj lahko nepravilno vzdrževanje povzroča številne težave pri odvijanju zimskega prometa, prav tako pa lahko nastane škoda tudi na okolici. Na podlagi analize obstoječega stanja so v zaključnem delu podani nekateri predlogi, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju trenutnega stanja na celotnem področju strmin, pozitivni pa bi bili tudi na ekonomskem vidiku.
Ključne besede: ceste, vzdrţevanje, zimska sluţba, posipni materiali, optimizacija, Občina Lendava
Objavljeno: 28.09.2011; Ogledov: 1830; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (4,10 MB)

64.
PODPORA OBČINE ŠENTJUR PRI RAZVOJU MLADIH PODJETIJ
Hana Sudar, 2012, diplomsko delo

Opis: V sodobnem času, času gospodarske krize, temelji pomemben delež gospodarstva, tudi na manjših podjetnikih, manjših gospodarskih družbah in samozaposlenih. To se je kazalo že v preteklosti in tudi trenutno ima vedno večji pomen. V svojem diplomskem seminarju sem preučila kakšne so možnosti za le-te v Sloveniji, osredotočila pa sem se na možnosti in pogoje za manjše podjetnike in gospodarske družbe ter samozaposlene v Občini Šentjur. Izpostavila sem Mrežni podjetniški inkubator Vrelec Rogaška Slatina, poslovna enota Šentjur, saj ta na področju Občine Šentjur, najbolj aktivno spodbuja mlade k razvoju poslovnih idej, in jim pri uresničevanju le-teh tudi pomaga. Inkubirana podjetja so s storitvami, nasveti, pomočjo, skupno uporabo prostorov in tehnologije ter z subvencijami Mrežnega podjetniškega inkubatorja, v veliki meri zadovoljni in odločeni nadaljevati svojo poslovno pot, tudi po dobi inkubacije. Trenutno gre pri večini podjetij, razen enega, kjer so že trije zaposleni, za samozaposlitev. Vendar ne smemo zanemariti trenutne neugodne gospodarske klime, in težkih pogojev za poslovanje in uspeh. Zelo velik uspeh bo, če bodo podjetja poslovno uspešna tudi v prihodnosti, s preživetjem in uspešnostjo, pa se bodo povečale tudi možnosti razvoja, širjenja dejavnosti, preboja na tuje zahtevne trge, zaposlovanja novih kadrov idr.
Ključne besede: Podporno okolje, nova podjetja, inkubirana podjetja, občina Šentjur, Mrežni podjetniški inkubator Vrelec.
Objavljeno: 13.12.2012; Ogledov: 1219; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

65.
EKOSISTEMSKA ANALIZA PRSTI IN VODA V OBČINI POLJČANE
Sabina Hriberšek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene fizične in družbenogeografske značilnosti občine Poljčane, katere del sodi pod Natura 2000. Ker to evropsko omrežje teži k ohranjanju ogroženih, redkih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih habitatov, je v delu predstavljeno dejansko stanje prsti in voda v občini ter vpliv le-tega na življenje rastlin in živali v ekosistemu. Ti podatki so pridobljeni s pomočjo terenskega in laboratorijskega dela, v okviru katerega so bile izmerjene določene fizikalne in kemijske lastnosti odvzetih vzorcev. Pri tem so pomembno vlogo igrali Vernierjevi vmesniki s sondami ter reagenti za določanje posameznih parametrov. Rezultati so tabelarno in grafično predstavljeni ter analizirani, opisani so dejavniki, ki vplivajo na izmerjeno stanje, poleg tega pa je obrazloženo, kako se le-to odraža v ekosistemih. Prst in voda sta namreč pomemben del ekosistemov, njuno onesnaženje pa negativno vpliva na delovanje in izmenjavo snovi v tem sistemu, vpliva na spremembo habitatov ter zmanjšuje biotsko pestrost. Prav zato je v diplomi obrazložen ekosistemski pristop, v okviru slednjega pa je predstavljeno, katerim nevarnostim so izpostavljene prsti in vode ter kakšno naj bo pravilno poseganje v naravo, da bo ta lahko delovala nemoteno. Poleg vsega naštetega je v diplomi podana ocena stanja prsti in vode, opisano je, katere izmerjene parametre je potrebno izboljšati in kako samo izboljšavo doseči ter pri tem upoštevati trajnostni razvoj. Slednji med drugim spodbuja premišljeno in trajnostno rabo naravnih virov ter zaščito le-teh, s tem pa posledično omogoča kvalitetno življenje za nas in naše zanamce.
Ključne besede: Ekosistemski pristop, kakovost prsti in voda, trajnostni razvoj, občina Poljčane.
Objavljeno: 09.01.2012; Ogledov: 1603; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (5,53 MB)

66.
TURISTIČNI POTENCIAL SPODNJE MEŽIŠKE DOLINE
Andreja Mori, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem si za tematiko izbrala turizem, saj le-ta v določeni regiji poudari pomen naravnih, kulturnih, zgodovinskih, etnoloških in drugih unikatnih značilnosti ter ob ustreznem koriščenju le-teh pripomore k splošnemu razvoju in boljši kvaliteti življenja prebivalcev regije. V okviru te tematike sem izbrala Koroško regijo, podrobneje sem se usmerila na turistični potencial spodnje Mežiške doline, to je na občini Ravne na Koroškem in Prevalje. Na obravnavanem območju je precej neizkoriščenih lepot in značilnosti, ki so zaradi različnih razlogov poznane le domačinom. Med glavnimi problemi za razvoj turizma v regiji je pomanjkanje finančnih virov, razkropljenost turistične infrastrukture ter pomanjkljivo sodelovanje med občinami. V uvodu sem opisala namen in cilje diplomske naloge ter predstavila načine in metode dela, ki sem jih v procesu nastajanja dela uporabila. Drugo poglavje je namenjeno geografski predstavitvi spodnje Mežiške doline. Opredelila sem lego in predstavila naravno in družbeno-geografske značilnosti obravnavanega območja. V naslednjem poglavju sem se usmerila v pregled turističnega potenciala in znamenitosti v obeh občinah. Opisala sem naravne danosti, zgodovinsko in kulturno dediščino, sakralne znamenitosti in arhitekturno-etnološke značilnosti. Četrto poglavje predstavlja že obstoječo bolj ali manj izkoriščeno turistično ponudbo, kjer sem predstavila gostinsko ponudbo, turistične kmetije in planinske koče, prenočitvene zmogljivosti, tematske poti, tradicionalne prireditve in športno infrastrukturo obeh občin. V drugem delu diplomske naloge sem naredila povzetek raziskave LAS-a o strategiji razvoja v Mežiški dolini, ki je bila narejena leta 2010. Naslednje poglavje vsebuje moje lastne predloge za preživljanje prostega časa v spodnji Mežiški dolini. Naredila sem program za dva enodnevna izleta (ekskurzijo za osnovnošolce in izlet za odraslega turista) in dve vikend ponudbi (prireditvena in športna tematika). Naredila sem zloženke, v katerih je posamezni program tudi predstavljen. V zaključku sem strnila ugotovitve ter povzela prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti za večji razmah turizma v spodnji Mežiški dolini.
Ključne besede: Ključne besede: turizem, Koroška regija, občina Ravne na Koroškem, občina Prevalje, turistični potencial, turistična ponudba, turizem podeželja.
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 1798; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (13,04 MB)

67.
BREZPOSELNOST V OBČINI KOČEVJE
Emina Budimlić, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Brezposelnost je eden največjih problemov sodobnih družb. Je ekonomski, socialni in politični problem na katerega ni imuna nobena država. Spremembe, ki so se zgodile predvsem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, so imele za posledico veliko porast stopnje brezposelnosti v Sloveniji. Poleg sprememb, ki so se zgodile v preteklosti pa k visoki brezposelnosti prispevajo današnje neugodne razmere na trgu dela. Problematika brezposelnosti je pereč problem tudi v občini Kočevje. V prvem delu diplomske naloge so podana teoretična spoznanja o brezposelnosti. Sledi opis gospodarstva v občini Kočevje nekoč in danes. V drugem delu pa so na podlagi vprašalnika podani rezultati o brezposelnosti v občini Kočevje. Del raziskave zajema tudi primerjavo registrirane brezposelnosti od leta 2008 do leta 2011 v občini.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: brezposelnost, zaposlenost, prvi iskalci zaposlitve, občina Kočevje, gospodarska kriza
Objavljeno: 14.02.2012; Ogledov: 1579; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (749,29 KB)

68.
MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA V OBČINI DUPLEK
Ana Rajšp, 2012, diplomsko delo

Opis: Temeljni namen diplomskega dela je bil proučiti možnosti razvoja turizma v občini Duplek. Na podlagi tega namena smo analizirali fizično-geografske in družbeno-geografske značilnosti tega območja. Na območju občine Duplek je bila v preteklosti razvita predvsem kmetijska dejavnost, počasi se to spreminja, danes prihajajo v ospredje nove gospodarske dejavnosti kot so trgovina, gradbeništvo in tudi turizem. Turizem, ki trenutno ni razvit, kot bi lahko bil, da bi postal pomembna gospodarska dejavnost za občino, zahteva vlaganja v določeno infrastrukturo in zavedanje o naravnih in kulturnih danostih, ki jih ima to območje. Na podlagi analize geografskih značilnosti občine, smo ugotovili, da ima občina ugodno prometno lego, saj leži ob regionalni cesti Maribor–Ptuj in je od obeh večjih mest oddaljena približno enako, kar je pomemben dejavnik za prihod turistov iz obeh smeri kot tudi iz smeri Lenarta in njegovih okoliških krajev. Občina ima ugodne klimatske razmere, ki omogočajo športne dejavnosti tako poleti kot tudi pozimi, precej topla do vroča poletja omogočajo možnost ribolova, nogometa, malega nogometa, sprehodov po sprehajalnih poteh. Zime s snegom omogočajo smučarske skoke. Pomemben vpliv ima podnebje tudi na kulturne prireditve, ki jih v občini ni malo. Od predstav na letnem gledališču na Vurberku, Vurberškega festivala kot tudi drugih prireditev na različnih prireditvenih prostorih v občini. Na območju občine je veliko naravnih in kulturnih spomenikov, ki so turistično zanimivi, vendar so pogosto premalo izpostavljeni in predstavljeni. S svojo gostoljubnostjo privabljajo tudi gostišča, turistične kmetije, kmečki turizmi in vinotoči. Potrebna bi bila vlaganja v turistične komplekse, kjer bi lahko turisti prenočili, saj bi se povečalo število gostov, ki bi prihajali za več dni in ne zgolj na kakšno prireditev. Z izgradnjo rekreacijskega centra bi se število možnosti za turizem bistveno povečalo, povečal bi se tudi delež turistov iz okoliških krajev, odprla bi se nova delovna mesta za prebivalce občine, zmanjšala bi se brezposelnost in povečal bi se bruto družbeni produkt na prebivalca.
Ključne besede: turizem, športno rekreacijski center, naravna in kulturna dediščina, prireditve, turistična ponudba, turistični potencial, občina Duplek.
Objavljeno: 12.02.2013; Ogledov: 2048; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (4,23 MB)

69.
PREDLOG VKLJUČITVE RAŠKEGA GRADU V TURISTIČNO PONUDBO OBČINE
Alenka Frangež, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Predlog vključitve raškega gradu v turistično ponudbo občine« smo raziskovali možnosti za čim bolj zanimivo in smiselno rabo gradu v turistične namene. Podali smo predloge za ureditev grajske restavracije, kavarne in slaščičarne, vinske kleti, manjšega hotela in dnevnega programa dobrega počutja, s katerimi bi občina na gradu pridobila pozitivne vplive kot so povečani prihodki, nova delovna mesta, prenovljena infrastruktura, izboljšana in nova ponudba storitev. Diplomsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. Uvod opisuje problem in področje raziskovanja, osnovne teze in trditve. V nadaljevanju smo navedli predpostavke, omejitve in metode raziskovanja, ki smo jih uporabljali pri raziskovanju problema. Drugo poglavje predstavi pojme kultura in kulturna dediščina, podeželski turizem ter predstavi gradove v turizmu in njihovo usodo na Slovenskem. V tretjem poglavju najprej na kratko predstavljamo grad Rače in njegovo preteklost ter sedanjost. Predstavljena je sedanja turistična infrastruktura, naravna in kulturna dediščina v občini ter narejena analiza razvojnega načrta za Rače. V tem poglavju smo izvedli še primerjalno presojo, kjer smo med seboj primerjali dva hotela, urejena v gradovih: slovenski Hotel Grad Otočec***** in avstrijski Falkensteiner Schlosshotel Velden*****. Za izbrano temo naslova smo naredili še SWOT analizo, kjer smo poiskali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti predloga vključitve gradu v turistično ponudbo občine. Polega tega smo v tem poglavju izvedli tudi ovrednotenje ankete, ki je prav tako bila ena izmed raziskovalnih metod, s katero smo pridobili pomembne informacije o možnostih in željah anketirancev glede naših predlogov. Podane predloge smo tudi analizirali in podali predloge za njihovo ureditev. Zadnje poglavje, četrto in sklepno, je namenjeno kratkemu povzetku celotne diplomske naloge. Utemeljene so zastavljene trditve, predpostavke in cilji.
Ključne besede: V diplomskem delu z naslovom »Predlog vključitve raškega gradu v turistično ponudbo občine« smo raziskovali možnosti za čim bolj zanimivo in smiselno rabo gradu v turistične namene. Podali smo predloge za ureditev grajske restavracije, kavarne in slaščičarne, vinske kleti, manjšega hotela in dnevnega programa dobrega počutja, s katerimi bi občina na gradu pridobila pozitivne vplive kot so povečani prihodki, nova delovna mesta, prenovljena infrastruktura, izboljšana in nova ponudba storitev.
Objavljeno: 31.08.2012; Ogledov: 1312; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

70.
POZNAVANJE IN OHRANJANJE LJUDSKEGA IZROČILA V OBČINI PODLEHNIK
Sonja Arnuš, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Slovenski narod ima bogato kulturno dediščino. Pomemben del kulturne dediščine je tudi slovensko ljudsko izročilo. V diplomskem delu je namenjena pozornost njegovemu poznavanju, prenašanju in ohranjanju. Teoretični del s pomočjo literature predstavlja slovensko ljudsko izročilo s poudarkom na glasbenem izročilu. V empiričnem delu so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Haloz in občine Podlehnik kot tudi šege, navade in praznovanja v povezavi z ljudsko pesmijo. Predstavljene so skupine, ki skrbijo za ohranjanje šeg in navad v občini Podlehnik, plesna skupina Žvegla, mlada citrarka Petra Grabrovec in ljudska glasbila, ki jih najdemo v občini Podlehnik. Poudarek je na poznavanju in ohranjanju ljudskega izročila med učenci 4., 5., 6., in 7. razredov OŠ Martina Koresa Podlehnik in njihovimi starši. Podatki, pridobljeni z izvedbo ankete, so kvantitativno zbrani, obdelani in interpretirani. Ugotovljeno je bilo, da tako starši kot učenci menijo, da poznajo ljudsko izročilo svojega kraja ter šege in navade, ki so povezane z njim. Ljudske pesmi so jim všeč, največ so se jih naučili doma, tam jih tudi največ prepevajo. Izsledki kažejo, da je ljudsko izročilo med prebivalci občine Podlehnik še vedno živo. Dolžnost vseh posameznikov pa je prenašanje izročila iz roda v rod, da bo le to živelo še dolgo generacij.
Ključne besede: Ključne besede: ljudsko izročilo, občina Podlehnik, šege in navade, praznovanja, ljudska pesem, ljudski ples.
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 3271; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici