| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 252
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
MOTIVACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH V MESTNI OBČINI MARIBOR
Nataša Šopinger Vdovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pomen in definicijo izobraževanja ter opredelili motivacijo in motiviranje zaposlenih. Motivacijske teorije smo opredelili glede na potrebe zaposlenega in glede na cilje organizacije. Neposredno z motivacijo je povezana organizacijska kultura, ki predstavlja velik del večplastnih dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo zaposlenega za izobraževanje. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo s tehniko ankete med zaposlenimi v Mestni občini Maribor v Uradu za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost, kjer smo ugotavljali motivacijo za izobraževanje. Rezultati raziskave so sicer pokazali visoko motivacijo zaposlenih za izobraževanje, vendar tudi organizacijske napake in pomanjkljivosti v samem planiranju izobraževanj za zaposlene v Mestni občini Maribor v Uradu za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost. Zato smo v zaključku podali smernice in predloge za reorganizacijo letnega planskega dela in načrta za izobraževanje zaposlenih v javni upravi, saj bo le na podlagi sprememb višji management dvignil motivacijo zaposlenih za izobraževanje na nivo, da se bo posameznik avtomatsko odločil za izobraževanje brez prisile in zahteve nadrejenega. Zavedamo se, da interesi zaposlenih, njihovi cilji in potrebe niso določeni in omejeni samo organizacijsko in družbeno, temveč so odvisni od individualne percepcije posameznika ter od njihovih že osvojenih znanj, veščin in kompetenc. Zato mora Mestna občina Maribor sprejeti letni planski načrt izobraževanj prilagajati tudi individualno glede na potrebe zaposlenega.
Ključne besede: zaposleni, izobraževanje, motivacija, Mestna občina Maribor.
Objavljeno: 20.08.2010; Ogledov: 1847; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

22.
PRENOVA PROCESOV V OBČINI TRŽIČ
Polona Kavčič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje organizacijo oziroma procese v občini. Opisujemo občino in njene naloge, pristojnosti in zadolžitve zaposlenih v občinski upravi, oddelke oziroma urade znotraj občine in procese, ki njeno delo sestavljajo. V nadaljevanju smo pod drobnogled vzeli občino Tržič, pri čemer smo dodobra preučili njene procese. Čeprav so procesi občine že utečeni in določeni z zakoni in drugimi akti, se pojavljajo novi tehnološki dosežki na področju izvajanja procesov, zato jih je treba v taki ustanovi občasno prenoviti, saj so za uspešno delovanje poslovnega sistema zelo pomembni. Naredili smo posnetek obstoječega stanja in s tem dobili odgovore na to, kaj bi bilo treba prenoviti in zakaj, katero programsko orodje bomo uporabili za zbiranje in obdelavo podatkov, kdo vse je vključen v izdelavo posnetka stanja. Po posnetku obstoječega stanja s programskim orodjem za modeliranje procesov ARIS smo to stanje tudi analizirali. Podrobno smo proučili procese v občini Tržič in njihovo organiziranost, nato pa smo pozornost namenili njihovi prenovi. Prenova procesov je potekala na vseh uradih v občini, in sicer v tajništvu občine, uradu za urejanje prostora, uradu za finance in uradu za gospodarstvo in družbene dejavnosti. Na osnovi teoretičnih izhodišč smo analizirali stanje v obravnavanem poslovnem sistemu in v zaključku podali predloge za izboljšave. Prenova procesov je eden izmed pogojev za ohranjanje uspešnosti organizacije. Zato se moramo zavedati, da se prenova ne sme nikoli zaključiti, saj moramo slediti tehnološkemu napredku, če želimo biti uspešni in posamezniku približati svoje poslovanje.
Ključne besede: Občina, prenova procesa, e-poslovanje, orodje za modeliranje ARIS, poslovni procesi.
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 1785; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1013,39 KB)

23.
ZNAMENJA IN KAPELICE V OBČINAH APAČE, GORNJA RADGONA IN SV. JURIJ OB ŠČAVNICI
Maja Patty, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti in izdelati natančen topografski popis znamenj in kapelic v občinah Apače, Gornja Radgona in Sv. Jurij ob Ščavnici v severovzhodnem delu Slovenije. Nekatera znamenja in kapelice na omenjenem področju doslej v uradnih registrih še niso bila evidentirana in so tako v diplomskem delu prvič popisana. Pri popisu kulturnozgodovinskih objektov sem se opirala na Zadnikarjevo tipologijo, jim določila lokacije glede na kraje in hišne številke ter jih opisala po določeni metodologiji. Ugotovljeno je bilo, da se znamenja na izbranem območju delijo v več skupin skladno z Zadnikarjevo tipologijo, in se v grobem razdelijo na znamenja in kapelice. Spoznala sem, da je potrebno Zadnikarjevi tipološki razvrstitvi dodati k skupini kapelice še kapelice z zvonikom ali fasadnim stolpičem. Prav tako se je pojavila potreba, da znamenja v obliki zvonikov zaradi same oblike in uporabnosti uvrstim v podskupino znamenj.
Ključne besede: umetnostna topografija, drobna arhitektura, znamenja, kapelice, občina Apače, občina Gornja Radgona, občina Sv. Jurij ob Ščavnici
Objavljeno: 17.06.2010; Ogledov: 1925; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (35,92 MB)

24.
MOŽNOSTI TURISTIČNEGA RAZVOJA V OBČINI JESENICE
Katarina Ilijev, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje kompleksen geografski pregled obravnavanega območja z vidika možnosti turističnega razvoja. Občina Jesenice je v preteklosti veljala za visoko industrijsko razvito občino. Zaradi železarske krize konec prejšnjega stoletja je bilo potrebno gospodarsko prestrukturiranje in na tem mestu se pojavlja turizem kot razvojna priložnost. S pomočjo literature in virov so predstavljene glavne naravne in družbene značilnosti z vidika razvoja turističnih dejavnosti. Prikazana je obstoječa turistična ponudba in analiza turističnega povpraševanja. V zadnjem delu naloge so opredeljene razvojne usmeritve turizma v občini Jesenice v prihodnje ter konkretni primeri potencialnih turističnih proizvodov. Občina Jesenice s svojo ugodno lego, podnebjem, dobro infrastrukturo, bogato naravno in kulturno dediščino predstavlja potencial za razvoj turistične dejavnosti. Največjo oviro za razmah turizma predstavlja pomanjkanje prenočitvenih kapacitet. Ob obstoječih potencialih ter z izgradnjo nočitvenih kapacitet bi se občina Jesenice lahko razvila v turistično privlačen kraj, vreden obiska.
Ključne besede: turizem, turistični razvoj, občina Jesenice, turistični motivi, turistični programi
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1708; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (25,96 MB)

25.
NASTANEK IN ZAČETEK DELOVANJA NOVE OBČINE
Anja Medved, 2010, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je kot temeljna samoupravna lokalna skupnost opredeljena občina, ki je po naši zakonski ureditvi tudi edina »obvezna« samoupravna lokalna skupnost. Vlogo, položaj in ureditev lokalne samouprave določa država z zakonodajo. Odločanje o skupnih zadevah javnega pomena znotraj občine pa mora biti avtonomno, neodvisno od državne oblasti (seveda pa v okviru zakonodaje). Poleg ustave sta za normativno ureditev občine najpomembnejša še dva zakona, in sicer Zakon o lokalni samoupravi in pa Evropska listina lokalne samouprave. Med najpomembnejše elemente, ki opredeljujejo občino, lahko štejemo: prostorsko zaokroženost območja (osnovni gradnik vsake občine so naselja), sposobnost zadovoljevanja skupnih potreb in interesov prebivalcev na tem območju in pa minimalno število prebivalcev občine, ki mora biti takšno, da omogoča izvajanje lokalne samouprave v funkcionalnem smislu. Sam postopek ustanovitve občine predstavljajo tri glavne faze, in sicer: • predhodni postopek, • zakonodajni postopek in • postopek konstituiranja novoustanovljene občine. Predhodni postopek zajema izvedbo posvetovalnega referenduma, na podlagi katerega bi se naj ugotovila prava volja prebivalcev glede ustanovitve nove občine oziroma glede spremembe območja občine. Sledi zakonodajni postopek, posledica katerega je sprejetje Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Zadnjo fazo predstavlja postopek konstituiranja novoustanovljene občine. Ta faza je namenjena izvolitvi oziroma imenovanju vseh organov občine in pa sprejetju vseh aktov, potrebnih za delovanje občine. Ko je postopek ustanovitve občine končan, je potrebno razdeliti še skupno premoženje občin (to seveda ne velja v primeru, ko se združi dve ali več sosednjih občin — takrat se premoženje teh občin združi). Osnovo za delitev premoženja predstavlja premoženjska bilanca občine, v kateri občina izkazuje vrednost premičnih in nepremičnih stvari v njeni lasti, denarna sredstva in pa pravice. V primeru, da nova in prejšnja občina ne porazdelita premoženja sporazumno, se premoženje razdeli na osnovi določb Zakona o lokalni samoupravi, ki v tem primeru natanko določa način razdelitve premoženja. Danes imamo v Sloveniji 210 občin. Od tega je 11 mestnih. Mestne občine se ustanovijo na območju mesta, zaradi enotnega prostorskega in urbanističnega urejanja, zadovoljevanja komunalnih potreb in planiranja razvoja. Poleg navadnih oziroma vaških in mestnih občin pa zakon predvideva še tretjo vrsto občin, to so občine s posebnim statusom, ki se jim podeli, kadar je izražen poseben interes države za ohranitev in razvoj posameznih območij, kot so gorska, obmejna, narodnostno mešana, ekološko degradirana in razvojno šibka območja. Vendar občin s posebnim statusom v Sloveniji trenutno še ni. Sicer pa smo bili v zadnjih 20-tih letih priča trem večjim spremembam občinske mreže. Prva se je zgodila leta 1995 in je bila posledica začetka reforme lokalne samouprave po osamosvojitvi RS. Takrat je bilo ustanovljenih 147 občin, ki so bile oblikovane na podlagi krajevnih skupnosti, ki so do tedaj predstavljale najpomembnejšo raven lokalne samouprave. Konec leta 1998 je sledila druga večja sprememba občinske mreže. Takrat je Državni zbor z dvema spremembama Zakona o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij povečal število občin iz 147 na 192. leta 2002 pa je bila ustanovljena še 193. občina. Zadnja sprememba pa se je zgodila leta 2006, ko so najprej marca tega leta ustanovili 12 novih občin, junija pa še 5. Tako imamo torej skupaj 210 občin, od katerih pa prevladujejo predvsem manjše občine oziroma občine z 2000 do 5000 prebivalci.
Ključne besede: lokalna samouprava, občina, ustanovitev občine, Zakon o lokalni samoupravi
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 3387; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (705,15 KB)

26.
PRAVNA UREDITEV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Sašo Ostrožnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o razvoju krajevnih skupnosti kot ožjih delov občine od njihovih prvih zametkov po narodnoosvobodilni vojni, do njihove formalne uvedbe z ustavo leta 1963 in do sedanje pravne ureditve. Z osamosvojitvijo Republike Slovenje je prišlo do uvedbe lokalne samouprave. Po Zakonu o lokalni samoupravi, je občina postala temeljna samoupravna lokalna skupnost. Pravica občine je, da na svojem območju ustanovi ožje dele občine, kot so krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Ali bo občina ustanovila ožje dele občine je povsem odvisno od nje same. Pred osamosvojitvijo Republike Slovenije je bil položaj krajevnih skupnosti drugačen. Tako imenovane komune so opravljale državne naloge na lokalni ravni, krajevne skupnosti pa so opravljale naloge lokalnega pomena, ki so služile zadovoljevanju potreb in interesov lokalnega prebivalstva. Posebej je prikazana problematika krajevnih skupnosti v zvezi s priznavanjem pravne osebnosti, katera je podkrepljena z dvema analizama sodnih odločb, in sicer z eno sodno odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in z eno ustavno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. V nadaljevanju diplomske naloge je prikazana pravna ureditev krajevnih skupnosti v Občini Zagorje ob Savi. Podrobneje so predstavljene njihove naloge, organizacija in način financiranja. Poleg tega je prikazan dejanski primer razpada krajevne skupnosti Senožeti-Tirna v krajevno skupnost Šentlambert in krajevno skupnost Tirna.
Ključne besede: Krajevna skupnost, Pravna subjektiviteta krajevne skupnosti, Pravni status, Samoupravni družbeni odnosi, Ožji deli občine, Lokalna samouprava, Občina
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 3341; Prenosov: 429
.pdf Celotno besedilo (337,43 KB)

27.
TRŽENJE VELIKIH LED ZASLONOV V PODJETJU IZID, D.O.O.
Tone Trček, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Vsebuje pet glavnih poglavij v katerih smo predstavili vse glavne prvine trženjskega komuniciranja in trženjsko komunikacijskega spleta, ki smo jih predstavili s teoretičnimi izhodišči, nato pa smo jih uporabili na primeru prodaje velikih LED zaslonov v podjetju IZID, d.o.o. Na kratko smo predstavili tudi obravnavan izdelek, ki ga tržimo. Zadnji sklop diplomskega dela pa je namenjen analizi raziskav in odgovorom na postavljene hipoteze ter sklepnim ugotovitvam in zaključnemu priporočilu. V diplomski nalogi je prikazan konkreten postopek in način trženja velikih LED zaslonov. Velik LED zaslon predstavlja za kupca relativno drago naložbo, zato je še posebej pomembno, da se trženja le-teh lotimo premišljeno in na pravi način. Ciljni trg, ki ga obravnavamo, predstavljajo slovenske občine. S pomočjo anketnega vprašalnika smo prišli do poceni in tržno zanimivih informacij.
Ključne besede: Velik LED zaslon, Digitalni multimedijski prikazovalnik, Trženje, Oglaševanje, Slovenska občina.
Objavljeno: 20.08.2010; Ogledov: 1629; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

28.
EVIDENTIRANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI POLJČANE ZA IZOBRAŽEVALNE NAMENE
Jasmina Pahole, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo možnosti vključevanja naravne in kulturne dediščine v občini Poljčane za izobraževalne namene. Najprej smo z deskriptivno metodo prikazali stanje varovanih in zavarovanih površin v Sloveniji ter zakonodajo, ki velja zanje. V učnem načrtu geografije v osnovni in srednji šoli (splošni gimnaziji) smo poudarili cilje, za dosego katerih je predvideno terensko delo ali ekskurzija. Z metodo ocenjevalnih listov za naravne znamenitosti ter kulturne spomenike smo na terenu evidentirali naravno in kulturno dediščino v občini Poljčane ter poiskali možnosti njenega vključevanja v izobraževalne procese. Ugotovili smo, da ima občina Poljčane zelo bogato naravno in kulturno dediščino, ki jo je prek učnih poti ter ekoremediacijskega (ERM) poligona v Modražah zelo dobro vključila v izobraževanje. Z vzpostavitvijo Razvojnega centra narave v Poljčanah, Centra naravne in kulturne dediščine ter Infocentra za geologijo, geomorfologijo in rudarstvo ter preostale izobraževalne infrastrukture pa ima občina Poljčane zelo dobro možnost, da postane izobraževalno in promocijsko središče tovrstnih projektov v Sloveniji in tem delu Evrope.
Ključne besede: naravna in kulturna dediščina, občina Poljčane, trajnostni razvoj, ekoremediacijski poligon, Učilnica v naravi, Razvojni center narave
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 2349; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

29.
ANALIZA PONUDBE STORITEV V TERMAH 3000
Andreja Pohar, 2010, diplomsko delo

Opis: Wellness turizem je vsota vseh odnosov in pojavov, ki izhajajo iz potovanja in bivanja s strani ljudi, katerih glavni motiv je ohranjanje ali spodbujanje zdravja in /ali blaginje. Ponavadi to vključuje naslednje: fitnes programe, obiskovanje zdravilišč, zdravljenje, kozmetično nego in veliko različnih alternativnih terapij. Wellness postaja pomembna dejavnost v turistični ponudbi destinacije. Mnenja o tem, kaj vse je wellness, so različna. Nekateri avtorji trdijo, da je bistvo wellnessa duhovnost. Obstajajo debate, ali se wellness turizem ukvarja s pobegom od samega sebe in sveta v okolju ali pa je tu govora o soočenju samega sebe. Zdravje in wellness turizem se nanašata na potovanja turistov z glavnim namenom, da bi si izboljšali svoje zdravje in/ali počutje. Ponavadi to vključuje naslednje: fitness programe, obiske zdravilišč, zdravljenje, kozmetično nego in različne alternativne terapije, ki izhajajo iz različnih kultur. Wellness lahko definiramo na več načinov. Večina avtorjev definira wellness kot neko telesno aktivnost v povezavi z duševno sprostitvijo in zdravo prehrano ali kot način življenja usmerjen proti optimalnemu zdravju in dobremu počutju kjer so telo, um in duh integrirani v posamezniku, da živi bolj polno življenje v človeški in naravni skupnosti. V diplomski nalogi sem raziskovala ponudbo storitev v Termah 3000. Glavne ugotovitve diplomske naloge so: • Ponudba Term 3000 je zelo raznolika. • Gostje term uživajo še druge storitve turističnih ponudnikov v Občini Moravske Toplice. • Gostje, ki bivajo v Termah 3000, premalo izkoriščajo wellness ponudbo. • Animacijska ponudba prav tako ni povsem izkoriščena s strani gostov.
Ključne besede: Wellness, wellness turizem, Terme 3000, Občina Moravske Toplice
Objavljeno: 02.09.2010; Ogledov: 1450; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

30.
POMEN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA KOT VIRA FINANCIRANJA OBČIN IN UVAJANJE DAVKA NA NEPREMIČNINE
Jasmina Ošlaj, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Občina kot temeljna enota lokalne samoupravne skupnosti potrebuje za svoje delovanje finančna sredstva. Financiranje nalog občin ureja Zakon o financiranj občin. Finančna sredstva občina pridobiva v veliki meri iz lastnih virov, nekaj pa tudi s pomočjo države in z zadolževanjem. Občine svoje prihodke in odhodke izkazujejo v proračunu. Pri oblikovanju proračuna so občine avtonomne, vendar pa so dolžne upoštevati veljavne predpise s področja javnih financ. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča spada med lastne vire financiranja občine. Določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je v pristojnosti posamezne občine in se zato od občine do občine razlikuje. V nalogi sem ugotavljala pomen nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Moravske Toplice v obdobju 2007-2010. Ugotovila sem, da nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča predstavlja majhen delež v skupnih prihodkih proračuna, in sicer največ 2,24%. Občino Moravske Toplice sem primerjala s primerljivimi občinami v Pomurju in ugotovila, da se delež nadomestila v skupnih prihodkih v letu 2010 v primerjavi z letom 2007 v Občini Gornja Radgona in Moravske Toplice ter Mestni občini Murska Sobota zviša, v ostalih občinah pa zniža.
Ključne besede: Ključne besede: lokalna samouprava, občina, proračun, financiranje občin, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na nepremičnine.
Objavljeno: 17.11.2010; Ogledov: 2132; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (664,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici