| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


121 - 130 / 254
Na začetekNa prejšnjo stran9101112131415161718Na naslednjo stranNa konec
121.
ENERGETSKA OSKRBA MARIBORA – PREDLOG UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
Alen Hojnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Zaradi škodljivih vplivov uporabe fosilnih goriv pri energetski oskrbi, ki se raztezajo od podnebnih sprememb do gospodarske nestabilnosti, so obnovljivi viri energije (OVE) deležni vedno več pozornosti. Mestna občina Maribor (MOM) ima kot eno od največjih urbanih območij v Sloveniji ključno vlogo, da na lokalni ravni ponudi rešitve okoljskim in gospodarskim problemom ter jih integrira v nacionalne programe Slovenije. V MOM je potencial vodne energije zapolnjen, obstaja pa še veliko potenciala za izrabo sončne energije, lesne biomase in plitve geotermalne energije, a na poti do njihove izrabe stojijo številne ovire politične, ekonomske in družbene narave. Vendar pa bi zaradi trenutnega stanja okolja, nestabilnih cen energentov, vse večje brezposelnosti in vsesplošne gospodarske krize bilo nujno te težave rešiti in začeti množično izkoriščati lokalno dostopne vire energije. V diplomskem delu smo najprej spoznali osnovne značilnosti MOM ter na osnovi teh obravnavali različne oblike OVE in tehnologije za njihovo izrabo. Na osnovi teh smo analizirali možnosti izrabe vsakega OVE posebej glede na dane potenciale in ovire, ki bi utegnile to preprečiti. Pri tem smo si pomagali tudi z obstoječimi načrti, projekti in drugimi dokumenti, ki pokrivajo področje rabe OVE v Evropski uniji, Sloveniji in MOM, ter na osnovi ugotovljenega sklepali o prihodnosti energetske oskrbe MOM.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, Mestna občina Maribor, izraba OVE, onesnaževanje, gospodarstvo, razvojni programi
Objavljeno: 24.10.2013; Ogledov: 1081; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

122.
ALTERNATIVNI VIRI FINANCIRANJA SLOVENSKIH OBČIN
Uroš Debelak, 2013, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja smo predstavili lokalno samoupravo in vire financiranja, ki jih potrebujejo za svoje delovanje in izvajanje nalog. Osredotočili smo se na alternativne vire financiranja Slovenskih občin in jih na konkretnem primeru Občine Majšperk predstavili. Z analizami slovenskih občin smo ugotovili, da alternativni viri financiranja predstavljajo ključno vlogo pri financiranju občin. Največkrat se alternativni viri predstavljajo kot sredstva evropskih strukturnih skladov in v obliki zadolževanja. Običajno se ta sredstva porabljajo za velike medgeneracijske infrastrukturne projekte. V prihodnje bo potrebno več pozornosti nameniti učinkovitosti črpanja evropskih sredstev, na državni kot tudi na lokalni ravni, saj gre za »lahek« denar, vendar je pot od same priprave dokumentacije in prijave na razpis do dejanskega prejema sredstev predolga in prezahtevna. Poleg tega bo potrebno nekaj storiti na področju zadolževanja občin, saj je vse preveč občin, ki so prezadolžene.
Ključne besede: lokalna samouprava, občina, viri financiranja občin, evropski skladi, zadolževanje
Objavljeno: 28.03.2014; Ogledov: 1431; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (739,10 KB)

123.
Turizem občine Lenart
Natalija Ludvik, 2014, diplomsko delo

Opis: Turizem je gospodarska dejavnost, v katero se vključuje zelo širok krog dejavnosti, s čimer se povečujejo gospodarske koristi, pospešuje regionalni razvoj, povečuje vrednost naravnih vrednot in kulturne dediščine ter omogoča povečevanje družbene koristi. Diplomsko delo predstavlja turistično ponudbo v občini Lenart in predlaga možnost razvoja turizma kot gospodarske dejavnosti. Občina Lenart je danes večinoma turistično zanimiva samo za domače izletniške turiste in nima razvite turistične ponudbe, privlačne tujim obiskovalcem. S pomočjo literature in virov sem predstavila značilnosti različnih vrst turizma, ki se pojavljajo na omenjenem območju, predstavila obstoječo turistično ponudbo in analizirala prednosti in slabosti območja ter s turizmom pogojene nevarnosti in priložnosti. Nanizala sem tudi osnovne naravne in družbeno-geografske značilnosti občine, saj so le-te osnova za razvoj turistične dejavnosti in turistične ponudbe. Z analizo statističnih podatkov sem pregledala turistični promet v občini. Anketni vprašalnik je služil za prikaz zadovoljstva krajanov s turistično ponudbo v občini z njihovimi mnenji in predlogi o turizmu v občini nasploh. Pri izdelavi diplomskega dela je bila uporabljena obstoječa literatura in obdelani statistični podatki. Učinki turizma niso samo kratkoročni, kažejo se tudi dolgoročno z razvojem terciarnih in drugih s turizmom povezanih dejavnosti.
Ključne besede: Ključne besede: Geografija turizma, turistični razvoj, občina Lenart, turistična ponudba, turistična infrastruktura, potenciali.
Objavljeno: 28.02.2014; Ogledov: 1340; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

124.
MOŽNOST RAZVOJA TURIZMA V OBČINI TURNIŠČE
Katja Balažic, 2014, diplomsko delo

Opis: Pri pisanju diplomskega dela smo se osredotočili na raziskavo že obstoječe turistične ponudbe v občini Turnišče in na oblikovanje predlogov za ukrepe, s katerimi bi izboljšali njeno turistično ponudbo. V uvodnem delu smo opredelili problem, ki smo ga obravnavali v diplomskem delu, namen, cilje in osnovne trditve, ki smo jih dokazovali skozi pisanje. V drugem, teoretičnem delu diplomskega seminarja, smo natančneje predstavili področje managementa podeželske turistične destinacije. Izpostavili smo glavne značilnosti in problematiko, s katero se srečujejo podeželske turistične destinacije in predstavili, kakšno vlogo imata snovna in nesnovna kulturna dediščina pri razvoju turistične ponudbe. V poglavju o promociji podeželske destinacije smo predstavili orodja, s katerimi se destinacija lahko promovira ter pojasnili vlogo tržne znamke pri trženju turistične destinacije. V tretjem poglavju smo natančneje predstavili občino Turnišče, predvsem pa njene kulturne znamenitosti in naravne vrednote. Analizirali smo obstoječo turistično ponudbo v občini, predstavili javni Zavod Koušta ter pomembnejša delujoča turistična in kulturna društva. Izdelali smo SWOT analizo, kjer smo izpostavili ključne prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za razvoj turistične ponudbe v občini. V četrtem poglavju smo kot primer dobre prakse predstavili avstrijsko občino Sallingberg. Na kratko smo predstavili občino Sallingberg, podrobneje pa smo se osredotočili na spoznavanje turistične ponudbe v vasi Armschlag. Predstavili smo glavne znamenitosti in posebnosti kraja. V sklepnem delu smo naredili primerjalno analizo turistične ponudbe med občino Turnišče in po velikosti primerljivo in turistično uspešno občino Sallingberg Na podlagi ugotovitev smo podali predloge za izboljšanje ponudbe v občini Turnišče. Skozi raziskovanje in analiziranje smo ugotovili, da ima občina velik potencial, da razvije izletniški turizem.
Ključne besede: občina Turnišče, občina Sallingberg, SWOT analiza, turistična ponudba, podeželska turistična destinacija, promocija
Objavljeno: 07.04.2014; Ogledov: 1288; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

125.
MOŽNOSTI RAZVOJA IN FINANCIRANJA TURIZMA V OBČINI GORNJI GRAD
Benja Bele, 2014, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja smo obravnavali financiranje in razvoj turizma v občini Gornji Grad. Predstavili smo stališče turizma na splošno ter opisali razmere v Sloveniji. V nadaljnji raziskavi smo opredelili obstoječe stanje turizma v občini Gornji Grad. Preučili smo možnosti financiranja turizma na splošno ter ga primerjali z financiranjem turizma v občini Gornji Grad. Prav tako smo preučili možnosti razvoja turizma na splošno ter primerjali z razmerami v tej občini. Za pomoč pri raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo dobili informacije od občanov te občine. Ugotovili smo, da še obstajajo možnosti razvoja in razcveta turizma v tej občini, ter da je še veliko neizkoriščenih možnosti financiranja. Zato smo podali ugotovitve, da bo potrebno na področju turizma še veliko postoriti, da bodo razmere za turiste in druge obiskovalce privlačne. Če bi izboljšali ponudbo storitev, ki jih turisti potrebujejo, to so predvsem nočitvene in gostinske sposobnosti, bi pridobili večje število turistov, ter bi lahko na tem področju pričakovali večje dobičke.
Ključne besede: turizem, turistično društvo, financiranje turizma, razvoj turizma, naravne in kulturne danosti, občina Gornji Grad
Objavljeno: 11.07.2014; Ogledov: 1023; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

126.
DEJAVNIKI RAZVOJA RAČUNOVODSKEGA SISTEMA LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJI
Manca Šuštar, 2014, magistrsko delo

Opis: Računovodski sistemi lokalne samouprave so se v poznih 80. letih prejšnjega stoletja začeli koreniteje spreminjati, zato lahko v osnovi ločimo tradicionalne računovodske sisteme lokalne samouprave, ki temeljijo na računovodskem načelu denarnega toka, in sodobne računovodske sisteme lokalne samouprave, ki temeljijo na načelu nastanka poslovnega dogodka. Računovodski sistem lokalne samouprave v Sloveniji je vpet v računovodski sistem javnega sektorja (v ožjem pomenu oz. javne uprave), zato je njun razvoj potekal sočasno. Po osamosvojitvi leta 1991, je Slovenija potrebovala skoraj desetletje, da je na novo uredila pravne podlage, ki urejajo to področje računovodstva. Od leta 2000 dalje temelji računovodski sistem lokalne samouprave v Sloveniji na modificiranem načelu denarnega toka. V nalogi smo proučevali dejavnike, ki so vplivali oz. vplivajo na razvoj računovodskega sistema lokalne samouprave v Sloveniji v smeri bolj informativnega računovodskega sistema. Pri analizi smo uporabili kontingenčni model, ki ga je razvil profesor Klaus G. Lüder v modelu procesa razvoja finančnega managementa javnega sektorja. Ugotovili smo, da so dejavniki delovali ugodno na razvoj računovodskega sistema lokalne samouprave v Sloveniji v obdobju do leta 2000, ki ga je zaznamovalo sprejetje tedaj novega Zakona o računovodstvu. Po letu 2000 vpliv dejavnikov na razvoj ni bil ugoden, saj se računovodski sistem lokalne samouprave v Sloveniji ni razvil v smeri sodobnih računovodskih sistemov lokalnih samouprav, ki temeljijo na načelu nastanka poslovnega dogodka.
Ključne besede: računovodski sistem, računovodstvo, lokalna samouprava, občina, javna uprava, kontingenčni model, načelo nastanka poslovnega dogodka, načelo denarnega toka, Slovenija
Objavljeno: 31.07.2014; Ogledov: 722; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

127.
KAKOVOST PITNE VODE V OBČINI APAČE
Sanja Horvat Grilanc, 2014, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Nitrati so značilno sodobno onesnaževalo, s katerim je obremenjena podtalnica, posledično pa tudi pitna voda. Dovoljena koncentracija nitratov (NO3) v pitni vodi je 50 mg/l. V magistrskem delu smo s sistematičnim pristopom in podrobno analizo ugotavljali vsebnosti nitratov v pitni vodi v občini Apače od januarja 2000 do decembra 2013. Metodologija: V magistrskem delu smo izvedli primerjavo nitratov po letih, izračunali minimalne in maksimalne vrednosti nitratov v pitni vodi po mesecih ter skušali izvedeti, ali se stanje izboljšuje in kaj lahko pričakujemo v prihodnje. Rezultati: Ugotovimo lahko, da je bila povprečna vrednost nitrata v pitni vodi največja v letu 2005, in sicer je znašala 73,5 mg/l. Najnižja vrednost nitrata je bila v decembru leta 2004 in je znašala 14 mg/l, najvišja pa julija leta 2005, kjer je znašala 97,0 mg/l. Sklep: Na podlagi analize vsebnosti nitratov v pitni vodi smo ugotovili, da se presežene vrednosti nitratov začnejo pojavljati leta 2003, močno naraščajo do leta 2006, se leta 2007 znižajo, nato ponovno ostajajo presežena do leta 2009. Leta 2010, 2011, 2012 so znotraj dovoljenih vrednosti. Konec leta 2013 pa ponovno zaznamo naraščanje nitratov v pitni vodi v občini Apače.
Ključne besede: Ključne besede: pitna voda, nitratna direktiva, nitrati, monitoring, občina Apače
Objavljeno: 08.07.2014; Ogledov: 1064; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

128.
Vpliv izbranih naravnogeografskih dejavnikov na rabo tal na območju občin Ruše in Selnica ob Dravi
Jernej Ajd, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen vpliv naravnogeografskih dejavnikov na rabo tal na območju občin Ruše in Selnica ob Dravi. Podatke za nadmorsko višino, naklon, ekspozicijo, globalno sončno obsevanje, srednjo letno temperaturo, srednjo letno količino padavin, litološko podlago, pedokartografske enote in rabo tal sem dobil iz geografske baze podatkov digitalnega modela reliefa (DMR 25). Izbrani naravnogeografski dejavniki in raba tal so prikazani na kartah, izdelanih v računalniškem programu Idrisi Selva. Numerične zveze med rabo tal in naravnogeografskimi dejavniki so prikazane v kontingenčnih tabelah. Jakost povezave med posameznim naravnogeografskim dejavnikom in rabo tal je izražena s Cramerjevim koeficientom korelacije. Največje vrednosti le-tega so med rabo tal in srednjo letno temperaturo, litološko podlago, funkcijsko reklasificiranim naklonom, tipi prsti in srednjo letno temperaturo. Vrednosti koeficienta za omenjene naravnogeografske dejavnike se gibljejo med 0,45 in 0,6. Manjša zveza je med rabo tal in nadmorsko višino, nakloni, ekspozicijami, kjer se vrednosti Cramerjevega koeficienta korelacije gibljejo med 0,34 in 0,36. Najmanjša pa je zveza med rabo tal in globalnim sončnim obsevanjem, pri kateri znaša koeficient korelacije zgolj 0,32.
Ključne besede: fizičnogeografski dejavniki, raba tal, GIS, občina, Pohorje, Kozjak, Dravska dolina, Vzhodne Alpe, Ruše, Selnica ob Dravi
Objavljeno: 12.06.2014; Ogledov: 1362; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (9,88 MB)

129.
ABSENTIZEM IN FLUKTUACIJA V OBČINI ŠKOFJA LOKA
Urban Hafner, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali absentizem in fluktuacijo v občini Škofja Loka. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo literature razložili strokovne pojme s poudarkom na absentizmu in fluktuaciji. Predstavili smo organizacijo in s formulami za izračun stopnje absentizma in fluktuacije izračunali vrednosti teh dveh pojmov za leta 2011, 2012 in 2013. V empiričnem delu smo kot orodje uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med zaposlene v občini. Odgovore na anketni vprašalnik smo analizirali in z njihovo pomočjo odgovorili na šest zastavljenih raziskovalnih vprašanj, ki se nanašajo na absentizem, fluktuacijo in počutje v organizaciji. S pomočjo odgovorov na raziskovalna vprašanja smo napisali predloge za izboljšanje delovanja organizacije.
Ključne besede: absentizem, fluktuacija, občina Škofja Loka
Objavljeno: 23.06.2014; Ogledov: 898; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (972,22 KB)

130.
Proučitev možnosti za uvedbo Park&Ride na Ptuju s povezavo do Maribora
Lucija Obran, 2014, magistrsko delo/naloga

Opis: Pričujoče magistrsko delo opisuje oziroma proučuje same možnosti za uvedbo sistema Park&Ride v Mestni občini Ptuj, od koder bi bila direktna povezava do mesta Maribor z javnim potniškim prometom. Sistem »Park&Ride« je eden izmed ukrepov prometne politike za zmanjševanje gneče v velikih mestih oziroma na širšem območju mest, kjer dan za dnem nastajajo prometni zamaški. Glavni namen je zmanjšati število prevoznih sredstev v mestu, saj so mestna središča danes popolnoma zasičena in je zelo težko najti prosto parkirno mesto. Sistem se nanaša na parkirišča na daljavi, ki so preko javnega prevoza povezana z mestnim središčem. V Evropi je bil program Park&Ride prvič uporabljen v zgodnjih 70-ih letih 20. stoletja kot način zmanjševanja prometnih zastojev. Bil je cenejša alternativa, ki je spodbujala ljudi k uporabi avtobusov. S tem se je spodbujalo tudi k večji okoljski osveščenosti. Sprva so bili ti prevozi drugačna vrsta javnega prometa. Prevozi so se opravljali hitreje, bili so bolj frekvenčni in tudi cenovno ugodni. Najstarejše parkirišče Park&Ride je bilo postavljeno v Oxfordu leta 1973 in deluje še danes. Skoraj vsa velika mesta po Evropi so že uvedla ta sistem in sicer: Amsterdam, Salzburg, Dunaj, Praga, München, Firence, Rim, Stockholm, Ženeva, Luksemburg, Berlin, Oslo, Budimpešta, Helsinki in Hamburg. Edino mesto pri nas v Sloveniji, ki ima že delno vzpostavljen sistem teh parkirišč, je Ljubljana. Preučili smo možnosti za uvedbo takšnega sistema v Mestni občini Ptuj. Pregledali smo, ali bi takšna umestitev sistema bila smiselna za samo razbremenitev mesta. Pri preučevanju smo pregledali tudi direktno povezavo mesta Ptuj z mestom Maribor z javnim potniškim prometom, torej celotno linijo Ptuj‒Maribor in pa tudi nekatere linije, ki so relevantne za mesto Ptuj, vozne rede ter tudi števna mesta na linijah. Začetna investicija uvedbe sistema je namreč dokaj velika, kar pomeni velik zalogaj za mesto Ptuj. Na podlagi anketnega vprašalnika smo tudi preučili možnosti ali se investicija splača in ali bi posledično z uvedbo tega sistema pripomogli tudi k izboljšanju oziroma povečanju uporabnikov javnega potniškega prometa. V MO Ptuj so se že odločili in naredili investicijski projekt za uvedbo Park&Ride parkirišča na Ptuju na Zadružnem trgu. Vendar v naši magistrski nalogi delamo na tem, da bi uvedli Park&Ride parkirišče na Ptuj z direktno povezavo do Maribora preko JPP in sicer po najboljših možnostih in sicer z minimalnimi stroški na začetku in tudi ob nadaljnji uporabi.
Ključne besede: Mestna občina Ptuj, Park&Ride, povezava Ptuj‒Maribor, Arriva Štajerska d.d., javni potniški promet
Objavljeno: 17.11.2014; Ogledov: 941; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (5,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici