| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


111 - 120 / 254
Na začetekNa prejšnjo stran891011121314151617Na naslednjo stranNa konec
111.
POMEN POSLOVNO OBRTNE CONE IN STRUKTURA MANJŠIH PODJETIJ ZA RAZVOJ LOKALNEGA GOSPODARSTVA OBČINE CERKVENJAK
Damjan Žmavc, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je konceptualno sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in ugotovitvenega (empiričnega). V uvodu sem predstavil Občino Cerkvenjak njene značilnosti in prednosti. V nadaljevanju dela podajam stanje zaposlenosti in brezposelnosti ter dejavnike gospodarskega razvoja določenega okolja. Nadalje teoretično predstavljam mikro, mala in srednja podjetja ter značilno organizacijsko strukturo teh podjetij. Na kratko predstavim tudi pojem podjetniških con in vplivov na regionalno strukturo gospodarstva. Teoretična izhodišča kasneje poskušam aplicirati na konkretnem primeru, to je izgradnja podjetniške cone »Cerkvenjak« ter njen pomen na razvoj lokalnega gospodarstva. V drugem empiričnem delu podajam metodologijo in kasnejše ugotovitve ter sklep. Poslovno obrtna cona je zaključena in v njej poslujejo že prva podjetja. Cilji pomena poslovno obrtne cone in strukture manjših podjetij za razvoj lokalnega gospodarstva so bili sledeči: povečanje zaposlenosti lokalnega prebivalstva, zagotavljanje prostora za poslovno dejavnost, povečanje možnosti investiranja in spodbujanja inovativnosti ter zagotavljanje boljšega ekonomskega stanja prebivalcev Občine Cerkvenjak.
Ključne besede: Občina Cerkvenjak, poslovno obrtna cona Cerkvenjak, gospodarstvo, podjetniška cona, organizacijska struktura, zaposlenost
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1316; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

112.
MOŽNOST RAZVOJA TURIZMA V OBČINAH VOJNIK IN VITANJE
Karmen Gaber, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Možnost razvoja turizma v občinah Vojnik in Vitanje smo obravnavali možnosti za razvoj turizma v obeh občinah. Občini imata dobre preddispozicije s pestrim številom naravnih in kulturnih znamenitosti. Obe imata ugoden relief, neokrnjeno naravo in prijazna gostišča, ki nudijo obiskovalcem le najboljšo hrano in pijačo. Vendar, ali je to dovolj za razvoj turizma? Za začetek že. S pomočjo intervjujev s predstavniki turističnih namestitev, turističnih društev ter z županoma smo ugotovili, da imata občini možnost za razvoj izletniškega turizma s sodelovanjem sosednjih občin Dobrno in Zreče. Njihovo sodelovanje bi imelo pozitivne učinke na pestrost same ponudbe. V Vojniku se počasi razvija kmečki turizem, v Vitanju pa izletniški in izobraževalni turizem. Poudarjamo tudi, da imata občini potencial za razvoj ekološko pridelane hrane, oblikovanje skupnega produkta in prodaje le-tega. Največji problem vidimo v nepovezanosti in razpršenosti predstavnikov turistične ponudbe. Predlagamo tudi primere pohodnih poti in vinskih cest. Občinska vizija razvoja turizma mora temeljiti na izletniškem turizmu, prijaznemu okolju. Turistu se morajo naučiti ponuditi in prodati svojo prelepo naravo in kulturo.
Ključne besede: Občina Vojnik, občina Vitanje, izletniški turizem, turistična ponudba, ekološki pridelki, pohodniške poti.
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 1196; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (7,23 MB)

113.
GEOGRAFIJA OBČINE PODVELKA
Blanka Vinšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Geografija občine Podvelka je sestavljeno iz štirih vsebinskih sklopov. Kratek uvodni sklop opisuje osnovne informacije o občini, kot so: splošne značilnosti, lega, regionalizacije in zgodovinski pregled. Temu sledita dve obširni poglavji, ki se nanašata na naravnogeografske in družbenogeografske lastnosti območja. V prvem tematskem sklopu so podrobno predstavljeni relief, geologija, podnebje, prsti, hidrologija, rastlinstvo in živalstvo obravnavanega območja. V drugem, najobsežnejšem poglavju diplomskega dela so podrobno opisani in analizirani družbenogeografski vidiki občine. Najprej so na kratko predstavljena in na kratko opisana naselja, ki se v občini nahajajo. Nato so predstavljene in podrobno analizirane demografske značilnosti prebivalstva in gospodarstvo občine, znotraj katerega smo podrobno izpostavili aktivnost in delovne migracije prebivalstva ter posamezne gospodarske panoge kot so kmetijstvo, industrija, obrt in storitvene dejavnosti ter turizem. Največji vsebinski sklop se zaključi s prometom in predstavitvijo prometne infrastrukture v občini Podvelka. Zadnji skromnejši tematski sklop je namenjen sklenitvi informacij. Na podlagi vseh pridobljenih in preučenih podatkov iz prejšnjih poglavij prepoznamo potenciale občine Podvelka in nadalje sklepamo, kje so možnosti občine za razvoj v prihodnosti. Diplomsko delo se konča s SWOT analizo, kjer so prikazane prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti obravnavanega območja. Če hočemo da bo razvoj uspešen moramo graditi na prednostih, poskušati odpraviti pomanjkljivosti, čim bolj izkoristiti priložnosti in se izogniti nevarnostim.
Ključne besede: občina Podvelka, Drava, Dravska dolina, Pohorje, Kozjak, regionalna geografija Slovenije, prebivalstvo, gospodarstvo, turizem.
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 1304; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

114.
TURIZEM V OBČINI HOČE SLIVNICA
Nataša Kraner, 2013, diplomsko delo

Opis: Na območju občine Hoče–Slivnica je bila v preteklosti razvita predvsem kmetijska dejavnost. Danes prihajajo v ospredje nove dejavnosti, med njimi tudi turizem. Turizem pospešuje regionalni razvoj ter povečuje vrednost naravne in kulturne dediščine. Za razvoj turizma je pomembna predvsem izgradnja apartmajskega naselja Bolfenk, ki je poleg številnih koč in počitniških ter mladinskih domov omogočila dodatne nočitvene kapacitete. Diplomsko delo predstavlja razvoj turizma v občini Hoče–Slivnica. Veliko je naravne in kulturne dediščine, ki krasijo občino ter privabljajo turiste. Številne gozdne poti po Pohorju omogočajo sprostitev v naravi in aktivno preživljanje dopustovanja. Navsezadnje vodi glavna pot do smučarskega središča Bellevue in Areh skozi občino Hoče–Slivnica. Predstavila sem vse turistično pomembne naravne in kulturne znamenitosti, značilnosti turizma, dejavnosti društev in prireditve. Z analizo statističnih podatkov sem pregledala turistični promet v občini. Z anketnim vprašalnikom so predstavljene ugotovitve o motivih in zadovoljstvu turističnih obiskovalcev apartmajskega naselja Bolfenk na Pohorju.
Ključne besede: geografija turizma, občina Hoče–Slivnica, turistična ponudba, turistična infrastruktura, značilnosti turistov
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 1828; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (5,24 MB)

115.
Historično-geografska analiza območij poplavne ogroženosti v občini Celje skozi čas
Maja Kregar, 2013, magistrsko delo

Opis: Poplave so najštevilnejše naravne nesreče, ki prizadenejo več ljudi in povzročijo večjo škodo kot katerakoli druga naravna nesreča. So naravni dogodki našega življenja, ki so vedno obstajali in tudi vedno bodo. Magistrsko delo obravnava Spodnjo Savinjsko dolino, natančneje mestno občino Celje, ki z vidika poplavne varnosti spada med eno bolj poplavno ogroženih območij v Sloveniji. Predstavlja neupoštevanje naravnih dejavnikov pri načrtovanju prostora – širjenje urbanizacije na poplavne površine in preobširne regulacijske ukrepe. Prav na teh območjih se je v letih 1990, 1998 in 2007 izkazala največja škoda, saj so pretekla dejanja omejila prostor hudourniških rek in tako povzročila njihovo poplavljanje. Na osnovi opozorilne karte poplav in dejanske rabe prostora smo preučili poplavno ogroženost mestne občine Celje. Rezultati izdelanih kart so pokazali, da je celjska občina poplavno ogrožena prav v samem središču mesta, kjer je poseljenost največja.
Ključne besede: občina Celje, naravne nesreče, poplave, poplavna ogroženost
Objavljeno: 15.11.2013; Ogledov: 1180; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (29,08 MB)

116.
RAZVOJ PODEŽELJA S PODJETNIŠTVOM - PRIMER OBČINE KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
Patricija Paldauf, 2013, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja se uvodoma srečamo s teoretičnimi spoznanji podjetništva kot ekonomske sile na področju podeželja. V okviru tega najprej spoznamo podjetništvo na podeželju in izzive s katerimi se podjetniki srečujejo. Povzamemo program Razvoja podeželja in podamo predloge za spodbujanje podeželskega podjetništva. Poglavje zaključimo s pridobljenimi spoznanji. V nadaljevanju predstavimo občino Križevci glede na obstoječe statistične podatke in trenutno stanje podjetništva. Spoznamo že uveljavljene ukrepe. V zadnjem delu opravimo SWOT analizo, kjer spoznamo priložnosti, nevarnosti, prednosti in slabosti podjetniškega delovanja v občini.
Ključne besede: podjetništvo, podeželje, program razvoja podeželja, občina
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 620; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (975,58 KB)

117.
IZVAJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VZDRŽEVANJA OBČINSKIH CEST V OBČINI POLJČANE
Maja Arzenšek, 1989, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem podrobneje predstavila izvajanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest v Občini Poljčane. Za boljše razumevanje sem najprej obrazložila pojem javne službe, ter vrste javnih služb in njihovo regulacijo. Kot pravni okvir mi je služil Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011). V nadaljevanju sem predstavila obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe v Občini Poljčane, ter navedla odloke, ki so pravna podlaga za njihovo izvajanje. Poudarek je bil na izvajanju lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest, saj je nedavno prišlo do spremembe. Na tem področju je bila na novo podeljena koncesija za obdobje desetih let. Analizirala sem tudi koncesijsko razmerje, ki ga ima Občina Poljčane kot koncedent, s koncesionarjem, torej izvajalcem te gospodarske javne službe.
Ključne besede: Gospodarske javne službe, občinske ceste, vzdrževanje cest, kategorizacija cest, Občina Poljčane.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 909; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (94,28 KB)

118.
ANALIZA MIRUJOČEGA PROMETA V MESTU PTUJ
Tadej Zorec, 2013, diplomsko delo

Opis: Problematika mirujočega prometa v mestnih središčih predstavlja vedno večji problem zaradi porasta stopnje motorizacije in pomanjkanje mestnega prostora. V zadnjem desetletju smo priča velikemu porastu števila motornih vozil in podobno kot drugod, tudi pri nas takšnemu porastu prometa ni sledilo sorazmerno izboljšanje prometne infrastrukture. Le redka mesta se lahko pohvalijo z zadostnim številom urejenih parkirnih mest. Diplomsko delo temelji na analizi splošne problematike mirujočega prometa v središču mesta Ptuj. Prvi del diplomskega dela zajema teoretične in zakonodajne značilnosti mirujočega prometa. Drugi del vključuje predstavitev geografskih, gospodarskih in prometnih značilnosti mesta Ptuj ter podrobno analizo mirujočega prometa na podlagi štetja zasedenosti in ugotovljenega časovnega obrata vozil na posameznem parkirišču.
Ključne besede: mirujoči promet, vrste in načini parkiranja, zasedenost parkirišča, obrat vozil, Mestna občina Ptuj
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1077; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (6,35 MB)

119.
NAČINI OGREVANJA ZA DOSEGANJE ZMANJŠANJA DELCEV PM 10 NA PRIMERU MESTNE OBČINE MARIBOR
Maša Šket, 2013, magistrsko delo

Opis: Kurilne naprave na lesno biomaso predstavljajo glavni vir emisij prahu in v središčih mest povzročajo povišano onesnaženost ozračja. Onesnaževanje z delci PM10 nastaja poleg prometa tudi kot posledica kurišč malih kurilnih naprav, ki se uporabljajo v gospodinjstvih za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. V magistrskem delu smo iskali rešitve za zmanjšanje emisij PM10 iz kurišč malih kurilnih naprav. Ena izmed rešitev obravnavane problematike je zamenjava energenta z uporabo zemeljskega plina ali priključitev na omrežje vročevoda. V ta namen smo proučili obstoječe stanje energetske oskrbe v MOM, zakonske osnove, občinske okoljevarstvene, razvojne in energetske plane. Za določitev trenutnega stanja načinov ogrevanja, ki se pojavljajo v MOM, smo proučili tudi dimnikarsko bazo podatkov, bazo Plinarne Maribor in bazo Energetike Maribor. S primerjavo le-teh smo pridobili natančnejše in podrobnejše podatke o načinih ogrevanja v MOM. Analizirali smo stroške zamenjave energenta, oblikovali ustrezne projekte zamenjave energentov in kurilnih naprav, nove priključke na plinovod in vročevod.
Ključne besede: kakovost zunanjega zraka, delci PM10, Mestna občina Maribor, male kurilne naprave, alternativni viri energije
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1455; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (6,55 MB)

120.
IZVAJANJE POKOPALIŠKE IN POGREBNE DEJAVNOSTI V OBČINI KOZJE
Anita Labohar, 2013, diplomsko delo

Opis: Pokopališka in pogrebna dejavnost je ena izmed najstarejših dejavnosti, s katero se srečujemo vsi ljudje. V Republiki Sloveniji se izvaja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba, kar pomeni, da je za njeno zagotavljanje odgovorna lokalna skupnost, ki jo lahko zagotavlja, ni pa nujno da jo. Ker gre za gospodarsko javno službo, je njen pomen in bistvena značilnost v pridobivanju dobička. Temeljni zakon, ki ureja pokopališko in pogrebno dejavnost je Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč /ZPPDUP/ (Uradni list SRS, št. 34/1984, Uradni list SFRJ, št. 83/1989, SRS, št. 5/1990, RS, št. 26/1990, 10/1991, 17I/1991-I-ZUDE, 13/1993-ZP-G, 66/1993-ZP-H, 66/2000 Odl.US: U-I-48/97-12, 61/2002 Odl.US: U-I-54/99-14, 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A) iz leta 1984. Zaradi zastarele in pomanjkljive zakonodaje, je v praksi prihajalo do različnih tolmačenj ZPPDUP, kar je vodilo do različnih ureditev pokopališke in pogrebne dejavnosti po občinah. Tako so nekatere občine za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti podeljevale koncesije, drugod pa so opravljanje pogrebne dejavnosti prepustili delovanju prostega trga. V Občini Kozje pokopališko dejavnost upravljajo krajevne skupnosti, medtem ko je za izvajanje pogrebne dejavnosti podeljena koncesija. Koncesija je posebno dovoljenje in pooblastilo, ki ga da država ali lokalna skupnost osebi zasebnega prava za izvajanje javne službe. Koncesijsko pogodbo skleneta koncedent, torej država oziroma samoupravna lokalna skupnost in koncesionar. Koncedent s koncesijsko pogodbo podeli, koncesionar pa prejme posebno ali izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe v koncesijskem razmerju, katerega predmet je izvajanje dejavnosti javne službe. Koncesija se začne izvajati, ko obe pogodbeni stranki podpišeta koncesijsko pogodbo in se podeli za dobo petih let od podpisa pogodbe.
Ključne besede: pokopališče, pogreb, pokopališka in pogrebna dejavnost, Občina Kozje, koncesija, gospodarska javna služba
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1377; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (583,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici