| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


101 - 110 / 254
Na začetekNa prejšnjo stran78910111213141516Na naslednjo stranNa konec
101.
SPOZNAVANJE VELIKE POLANE V KONTEKSTU IZKUSTVENEGA UČENJA NA MODELU NARAVOSLOVNE UČNE POTI
Brigita Zver, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan spoznavni razvoj otrok v prvem triletju osnovne šole, izkustveno učenje, njegove faze, metode, postopki in stališča učiteljev do njega. Predstavili smo oblike dela na prostem, med drugim smo izpostavili naravoslovno učno pot. Iz učnega načrta za predmet spoznavanje okolja smo izpisali vsebine, ki bi bile primerne za delo na prostem. V kulturno-geografskem sklopu smo predstavili občino Velika Polana, njeno zgodovino in kulturne znamenitosti. V praktični del smo vključili empirično metodo – s pomočjo ankete smo učiteljice povprašali o njihovem mnenju glede pouka na prostem in naravoslovni učni poti. Rezultati kažejo, da učiteljice občasno peljejo učencev naravo, kjer je usvajanje učne snovi uspešnejše in bolj učinkovito. Učiteljice se tudi strinjajo, da občina Velika Polana potrebuje novo učno pot, ki bo učencem dostopnejša. Na podlagi empirične raziskave smo v praktičnem delu izdelali novo naravoslovno učno pot. S tem smo učiteljicam omogočili, da se bodo v prihodnje lažje odločale za izvajanje pouka na prostem, saj je učno pot na novo načrtovana in pripravljeni so tudi delovni listi. Pri opisu izvedbe naravoslovne učne poti smo dodali slike učencev in nekaj njihovih rešenih nalog.
Ključne besede: prvo triletje, razredni pouk, izkustveno učenje, naravoslovna učna pot, občina Velika Polana  
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 934; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (8,55 MB)

102.
EVANGELIČANSKA CERKVENA OBČINA KRIŽEVCI V NAJSTAREJŠIH MATIČNIH KNJIGAH 1784 - 1800
Tadeja Sapač, 2013, diplomsko delo

Opis: Ljudje, ki so živeli v posameznem kraju, predstavljajo zgodovino nekega kraja. V okviru posamezne župnije so se rodili, poročali in umirali. Pomemben zgodovinski vir o življenju v posameznih župnijah so matične knjige. V diplomskem delu so tako predstavljene danes najstarejše matične knjige Evangeličanske cerkvene občine Križevci med leti 1784–1800. Najprej je podan zgodovinski pregled razmer na Madžarskem in v Prekmurju do 18. stoletja, sledi opis obdobja po izdaji tolerančnega patenta, ki ga je leta 1781 izdal madžarski kralj Jožef II., in opis cerkvene občine Križevci, ki je bila ustanovljena leta 1783. Posebna pozornost je namenjena analizi najstarejših ohranjenih križevskih matičnih knjig: krstne, pokopne in poročne. Pri analizi so za to obdobje glavnega pomena: število krstnih vpisov, delež krščenih glede na spol po posameznem letu, število krščenih po vaseh, najpogostejši priimki zabeleženi po vaseh krstnih vpisov, število vpisanih pokopov glede na spol in delež vpisanih pokopov glede na starostno kategorijo ter število umrlih po vaseh in število poročnih vpisov ter delež vpisanih glede na spol in starostno kategorijo ženinov in nevest. Dodane so tabele in grafi za vsako posamezno matično knjigo po posameznih letih.
Ključne besede: protestantizem, Evangeličanska cerkvena občina Križevci, tolerančni patent, matice, 18. stoletje
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 1283; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

103.
OBČINSKE JAVNE CESTE
Rok Berden, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisana in predstavljena tematika s področja občinskih javnih cest in vprašanj v povezavi z njimi. Občinske javne ceste spadajo med javne ceste, ki so v lasti občine, in predstavljajo javno dobro. Med občinske ceste spadajo lokalne ceste, javne poti in občinske kolesarske poti. Upravljavec le teh je občinska uprava, ki je dolžna zanje skrbeti in jih v ta namen tudi primerno vzdrževati. Za vzdrževanje (kategoriziranih) občinskih cest in poti morajo občine ustanoviti gospodarsko javno službo, katere splošni namen je zagotavljati javne dobrine-ceste-predvsem z namenom, da so le te v dobrem stanju in da služijo svojemu namenu. Vedno večjo vlogo na občinskih cestah imajo tudi inšpekcijske službe in občinski redarji. Za slednje se dozdeva, da s časom samo še pridobivajo na pomenu in imajo vedno več pristojnosti in pooblastil (predvsem zdaj na primer v "vročem in (ekonomsko) občutljivem" času na področju sankcioniranja prehitrih voznic in voznikov v Mestni občini Maribor z novimi stacionarnimi radarji; kakor tudi z vedno večjim obsegom pooblastil, katere jim daje-podeljuje zakon oziroma zakonodajalec na novih področjih).
Ključne besede: javne ceste, občinske ceste, občina, kategorizacija občinskih cest, vzdrževanje cest, občinsko redarstvo.
Objavljeno: 06.02.2013; Ogledov: 2355; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

104.
Zgodovinska utemeljitev teritorialno-upravne razdelitve na območju nekdanje rapalske meje
Janja Mohorič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zgodovinska utemeljitev teritorialno-upravne razdelitve na območju nekdanje rapalske meje obravnava vpliv rapalske meje na današnjo razmejitev med občinami v Republiki Sloveniji. Na osnovi zgodovinskih virov in literature ugotavlja, katere upravno-teritorialne enote so se od leta 1918 dalje nahajale na tem prostoru. Primerja obsege občin in okrajev ter potek deželnih in državne meje v različnih obdobjih. Za natančnost ugotovitev primerja še kataster iz leta 1890 z današnjim. Uporabljene so bile naslednje raziskovalne metode: komparativna, deskriptivna, zgodovinska ter metodi analize in sinteze. Ugotovili smo, da je vpliv rapalske meje viden na mejah nekaterih današnjih občin in da je rapalska meja ponekod spremenila nekdanjo razmejitev med občinami. Današnja državna meja je od vrha Peč do vrha V koncu špica ostala rapalska. Od tod dalje so današnje meje občin, katerih ozemlje je nekoč spadalo v radovljiški okraj, ohranile svoje nekdanje meje. Radovljiški okraj je namreč tudi po rapalski pogodbi večinoma ohranil naravno mejo dežele Kranjske, ki je tod tekla po vrhovih gora (z Jalovca prek prelaza Vršič na Triglav in Komno ter dalje vse do vrhov nad Podbrdom). Manjša neujemanja rapalske meje v primerjavi z mejo nekdanje dežele Kranjske smo opazili na območju gore Možic. Ta gora je bila nekdaj malo umaknjena od meje (v notranjost Kranjske), po rapalski pogodbi pa je pripadla Italiji. Današnja meja občine Železniki na zahodu ne poteka več skozi prelaz Petrovo Brdo. Porezen s svojimi pobočji, ter Črni vrh (nad Cerknim, 1291 m) sta v celoti v občini Cerkno, ki se na severu tako razteza vse do Hoča. Ostanek nekdanje rapalske meje je opazen še pri razmejitvi med občinama Železniki in Gorenja vas-Poljane. Tako območji Slugove doline kot tudi Leskovške Davče, ki sta bili nekdaj v osliški občini, danes pripadata občini Železniki. Na območju današnje občine Gorenja vas se nahajajo štiri naselja pri Leskovici, ki so bila od leta 1920 na območju Italije. Občina Žiri danes na severu zajema tudi del nekdanje osliške občine. Na območje nekdanjega ozemlja Kraljevine Italije se razteza z naseljema Osojnica in Breznica. V občini Logatec so v njenem zgornjem delu meje skoraj v celoti popravljene in se danes ujemajo z mejami nekdanjih občin. Občina Logatec zajema še del občine Planina pri Rakeku, večinoma gre za tisti del ozemlja, ki je ostal po letu 1920 v Kraljevini SHS. Današnja občina Cerknica obsega tudi ozemlje nekdanje občine Rakek. Katastrski občini Rakov Škocjan in Glažuta (ki sestavljata cerkniško občino) sta bili pred drugo svetovno vojno na ozemlju Italije. Prav tako sta bili na ozemlju Italije tudi katastrski občini Javorje in Leskova Dolina, danes pa omenjeni katastrski občini pripadata občini Loška dolina. Velik del območja nekdanje občine Stari trg, ki je z rapalsko pogodbo pripadel Italiji, je danes večinoma v občini Ilirska Bistrica.
Ključne besede: rapalska meja, okrajno glavarstvo, občina, Rapalska pogodba, katastrska občina, Rimska pogodba
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 2066; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (5,42 MB)

105.
ZGODOVINA OSNOVNE ŠOLE TIŠINA
Valerija Horvat, 2013, diplomsko delo

Opis: Na začetku sem se osredotočila na šolsko reformo Marije Terezije, ki je bila osnova za nadaljnji razvoj šolstva. Namen dela je predstaviti zgodovino Osnovne šole Tišina, se pravi razvoj šolstva in ga primerjati z zgodovino šolstva v Prekmurju ter zgodovino šolstva v Sloveniji. Predstavila sem občino v kateri najdemo Osnovno šolo Tišina, se pravi občino Tišina. Zanimali so me začetki ustanovitve, ko je šola na Tišini začela delovati. V teh desetletjih je prišlo do večjih sprememb tako v zgradbi šole kot tudi v šolskem sistemu. Zanimalo me je tudi v kateri kadrovski zasedbi, ki se je spreminjala skozi leta, je delovala šola, torej spoznati vodstvo šole, učitelje, ki so skozi leta poučevali na šoli, strokovno osebje ter seveda ostalo osebje, ki je potrebno za delovanje šole. Namen naloge je tudi ugotoviti katere dejavnosti so potekale na šoli in sam potek šolskega leta. Skozi desetletja je šola kot državna ustanova praznovala različne praznike, ki so se z leti spreminjali zaradi pripadnosti Prekmurja najprej k Avstro-Ogrski, potem priključitvi k matični državi Sloveniji v sklopu Kraljevine SHS in ne nazadnje k osamosvojitvi Republike Slovenije. Zaradi različnih pripadnosti je bila razlika tudi v obeleženju praznikov, ki so pomembni za državo. Ker ima šola na Tišini podružnico v Gederovcih in vrtec, ki spada k šoli, sem ugotavljala večje in pomembnejše dogodke, ki so ju zaznamovali. V diplomski nalogi sem uporabila tri metode, in sicer deskriptivno metodo, komparativno metodo in zgodovinsko metodo. Uporabila sem tudi postopek zbiranja podatkov. Rezultati, ki sem si jih zadala, so bili doseženi. Podatke za razmere, dogodke in spremembe, ki so jih spremljali, sem našla v šolskih kronikah.
Ključne besede: šolska reforma, šolstvo, Tišina, občina, šola, vrtec
Objavljeno: 12.06.2013; Ogledov: 1950; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (37,51 MB)

106.
ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH Z IZVEDBO LETNIH RAZGOVOROV NA MESTNI OBČINI X
Matjaž Engel, 2013, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo za naslovom Zadovoljstvo zaposlenih z izvedbo letnih rednih razgovorov na Mestni občini X je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Predstavili smo Mestno občino X in njeno občinsko upravo. Poudarek smo dali na organizacijo in delovno področje občinske uprave na lokalnem nivoju. V teoretičnem delu smo na podlagi domače in tuje literature predstavili pojem rednih letnih razgovorov, njihov namen, vsebino in funkcijo, načine za pravilno izvajanje in vodenje v praksi ter probleme pri izvedbi rednih letnih razgovorov. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo predstavili rezultate dobljene na podlagi anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med zaposlene v Mestni občini X. Rezultate smo statistično obdelali in jih predstavili v diplomskem delu v obliki razlag, tabel in slik. Na osnovi rezultatov anketnega vprašalnika in njegove analize ter teoretičnih spoznanj smo podali svoje ugotovitve in predloge izboljšav.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE - Redni letni razgovori - Zaposleni - Mestna občina X
Objavljeno: 05.07.2013; Ogledov: 1253; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (928,62 KB)

107.
RAVNANJE S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI
Ana Marinac, 2013, diplomsko delo

Opis: Stvarno premoženje v lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti je zelo kompleksno področje. Država in občine morajo ravnati s svojim premoženjem čim bolj racionalno, transparentno in v skladu z načelom gospodarnosti, pri tem pa morajo slediti javnemu interesu. Na področju ravnanja s stvarnim premoženjem države je pričela zoreti ideja po celoviti ureditvi tega področja. Zakon o javnih financah je bil okvir, ki je predstavljal temelje za nadgradnjo zakonodaje, po drugi strani pa jo je v začetku nekako omejeval. Zaradi tega se je pokazala potreba po večkratni spremembi zakonodaje. Cilj je bil zagotovitev identificiranja in vzpostavitev evidence stvarnega premoženja, boljše in bolj transparentne priprave pravnih poslov, upravljanje in reševanje prostorskih potreb upravljavcev in uporabnikov stvarnega premoženja za njihovo delo. Največji korak je bil narejen s sprejemom Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin in Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Upravljanje je bilo izrazito decentralizirano, kar je pomenilo veliko upravljavcev. Zaradi želje po večji efektivnosti, je v nekem trenutku kazalo, da bi bilo gospodarjenje s stvarnim premoženjem učinkovitejše, če bi ustanovili pravno osebo javnega prava – javni sklad, ki bi delovala izključno za namene upravljanja s stvarnim premoženjem. Ideja je botrovala spremembi Zakona, Uredbe in sprejemu Zakona o javnem nepremičninskem skladu. Glavni razlogi za ustanovitev javnega sklada so bili nujnost načrtnega in enotnega gospodarjenja z nepremičninami države, ki naj bi bile prenesene ali v last ali v upravljanje javnega sklada, s čim manjšimi stroški in na podlagi metod, ki bodo omogočale najugodnejše rezultate za njegovo poslovanje. Potreba po hitrejšem in učinkovitejšem reševanju zadev, vzpostavitev evidence nepremičnin ter njihove pravne in dejanske urejenosti, razbremenitev vlade in drugih organov so bili nekateri cilji, ki bi jih realno najlaže dosegli.. Hkrati s sprejemom Zakona o javnem nepremičninskem skladu, sta se okoliščinam prilagodila tudi Zakon in Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti v letu 2010. Poleg manjših popravkov, ki jih je zahtevala praksa, sta morala upoštevati in zagotoviti izvedbo večjih sprememb ob ustanovitvi javnega nepremičninskega sklada. Vse to pa se očitno ni izkazalo za najbolj uspešen »manever«, zaradi česar je prišlo do nove spremembe še pred dokončno vzpostavitvijo javnega nepremičninskega sklada in začetka njegovega delovanja. Novela je skladna s konceptom vlade, da se centralizacija v okviru javnega sklada ne izvede, iz česar izhaja, da Novela razveljavlja Zakon o javnem nepremičninskem skladu ter določbi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki urejata prenos nepremičnega premoženja in posameznih nalog upravljanja na javni sklad.
Ključne besede: Stvarno premoženje, država, občina, načelo gospodarnosti, upravljanje, javni nepremičninski sklad.
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 666; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (526,39 KB)

108.
Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil
Miha Marijan, 2013, diplomsko delo

Opis: Prebivalci Mestne občine Celje se soočajo z vsakoletnim porastom števila registriranih osebnih vozil zaradi zmanjševanja obsega javnega potniškega prometa in železniškega prometa. Posledice takšne rasti pa se odražajo predvsem v vse slabši kakovosti življenja prebivalcev zaradi vse bolj onesnaženega zraka, prsti in podtalnice. Na Celjskih cestah trenutno prevladujejo osebna vozila z motorji na notranje izgorevanje, ki nimajo le slabega izkoristka energije, temveč tudi visok delež izpustov škodljivih emisij v ozračje ter povzročajo hrup, s katerim dodatno obremenjujejo okolje. S postopno preusmeritvijo od uporabe fosilnih goriv k uporabi električne energije v osebnem transportu bi lahko v Mestni občini Celje izboljšali ne le kvaliteto življenja zaradi mnogih prednosti, ki jih ponujajo električna vozila, temveč tudi način življenja, ki bi bil naravnan k bolj ekološki in ekonomični uporabi energije. S sočasno preureditvijo obstoječe infrastrukture, s postavitvijo električnih polnilnic in ob morebitni postavitvi tako imenovanih sistemov za zamenjavo baterij, bi lahko bila uporaba električnih vozil transport prihodnosti, brez odvisnosti od uporabe fosilnih goriv.
Ključne besede: Mestna občina Celje, električna vozila, električne polnilnice, obremenjevanje okolja.
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 1037; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (864,24 KB)

109.
Marketing neprofitnih organizacij na primeru občine Ljutomer
Leonida Ivanuša, 2013, diplomsko delo

Opis: Prav gotovo ni nepridobitne organizacije, ki se prej ali slej ne začne spraševati o kakovosti svojega delovanja. Nepridobitne organizacije delujejo na zelo različnih področjih (socialno delo, vzgoja mladih, kulturno delo, šport . . .) in se tako srečujejo z različnimi izkušnjami. V diplomskem delu raziskujemo vlogo marketinga v neprofitnih organizacijah, saj za razliko od profitnih organizacij v njih ustvarjanje dobička ni prvoten namen. Njihovo poslanstvo je delovanje v splošno družbeno korist in zagotavljanje svojih produktov vsem pod enakimi pogoji. Diplomsko delo obsega marketing neprofitnih organizacij na področju občine Ljutomer. Teoretični del obravnava marketing in nekatera teoretična izhodišča marketinga. Naslednje poglavje se nanaša na neprofitne organizacije; kaj sploh neprofitne organizacije so, njihove značilnosti, delitev in razliko med neprofitnimi in profitnimi organizacijami. Nato je predstavljen marketing neprofitnih organizacij in strateško marketinško načrtovanje. V praktičnem delu pa smo predstavili strateški marketinški načrt občine Ljutomer.
Ključne besede: marketing, neprofitne organizacije, občina Ljutomer
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 996; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (789,86 KB)

110.
Analiza kupcev svežega mesa na širšem območju občine Lenart
Melanija Šinkovec, 2013, diplomsko delo

Opis: V novembru 2012 smo v občini Lenart z okolico opravili raziskavo o vedenju potrošnikov in odločilnih dejavnikih, ki vplivajo na nakup mesa (perutnine, svinjine in govedine). Raziskavo smo izvedli z uporabo anketnih vprašalnikov, ki so jih sestavljala vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Uporabili smo vzorec 200 naključno anketiranih oseb. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov; vprašanj s socialno demografskimi spremenljivkami in vprašanj, ki so se nanašala na nakupne navade in dejavnike, ki vplivajo na nakup posamezne vrste mesa. Ugotovili smo, da ima največ anketirancev najraje perutnino (54 %). To kupuje kar 77 % anketirancev vsaj enkrat na teden. Odločilni dejavniki, ki imajo največji vpliv pri samem nakupu mesa so: izgled mesa, visoka kakovost svežega mesa, izvor mesa in cena mesa.
Ključne besede: kupec, meso, občina Lenart, anketni vprašalnik
Objavljeno: 05.06.2013; Ogledov: 1475; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (325,57 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici