| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 252
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
VPLIV REGIJSKE BLAGOVNE ZNAMKE NA FUNKCIONALNO POVEZOVANJE OBČIN
Anja Mladovan, 2012, magistrsko delo

Opis: Regijska blagovna znamka predstavlja določeno regijo po njenih značilnostih in edinstvenosti domačemu okolju in v tujini. Lahko bi rekli, da je zaščitni znak regije. V našem magistrskem delu predstavlja regijsko blagovno znamko Parzivalova dežela, ki bi hkrati poimenovala tudi regijo osmih med seboj povezanih občin Dravinjske doline. Namen povezave občin je v lažjem in boljšem življenju tamkajšnjih prebivalcev, tako iz ekonomskega kot socialnega vidika. Namen pa je tudi prepoznavnost Dravinjske doline v tujini in privabiti v naše kraje čim več tujih turistov, da se zaužijejo naravnih lepot Dravinjske doline. V magistrskem delu smo predstavili možne načine pridobivanja finančnih sredstev za dosego uresničitve takšnega projekta. Tako bi lahko občine finančna sredstva pridobila s strani Evropske Unije, države, z zadolževanjem, posojili in alternativnimi viri financiranja. Večina omenjenih možnosti pridobivanja sredstev oz. njihove ustanove pa strmijo poleg ekonomske in socialne izboljšave regij tudi k okoljskim izboljšavam, predvsem podpirajo načelo trajnostnega razvoja, ki temelji na ekonomskem, socialnem in okoljskem vidiku ter sistemu povezave preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Štajerska vulkanska dežela predstavlja eno izmed dobrih praks povezovanja občin. Tu se je med seboj povezalo 79, takrat manj razvitih občin pod skupno regijsko blagovno znamko Štajerska vulkanska dežela - Steirisches Vulkanland, ki pa danes velja za razvitejšo regijo Avstrije. Po vzgledu Štajerske vulkanske dežele smo izdelali koncept oz. predstavili ideje o povezovanju občin Dravinjske doline v Parzivalovo deželo.
Ključne besede: občina, regija, regijska blagovna znamka, financiranje, povezovanje občin, problematika financiranja, viri financiranja
Objavljeno: 01.02.2013; Ogledov: 1242; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

92.
ANALIZA POTENCIALA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V OBČINI PLJEVLJA V ČRNI GORI
Jelena Vuković, 2012, diplomsko delo

Opis: Obnovljivi viri energije so ne samo edini večni vir energij, ampak so za okolje tudi najmanj škodljivi. Zahvaljujoč vse večji popularnosti obnovljivih virov v svetu in njihovim pozitivnim lastnostim, sem se v svojem diplomskem delu ukvarjala z analizo potencialov obnovljivih virov energije v občini Pljevlja in na grobo v Črni gori. Diplomske naloge sem se lotila tako, da sem predhodno zbrala podatke, ki sem jih pridobila na osnovi že znanih projektov in meritev, in vse skupaj združila v celoto. Poleg že znanih analiz trenutnega stanja izkoriščenosti obnovljivih virov energije v občini Pljevlja so predstavljene tudi možnosti izkoriščanja le-teh v omenjeni občini, kakor tudi razlogi za ali proti izkoriščanju obnovljivih energijskih virov.
Ključne besede: alternativni viri energije, hidroenergija, biomasa, bioplin, energija sonca, energija vetra, občina Pljevlja
Objavljeno: 24.11.2012; Ogledov: 1271; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

93.
Kolesarjenje na območju Mestne občine Ptuj
Uroš Cajnko, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava kolesarjenje v Mestni občini Ptuj. Najprej so v uvodnem poglavju predstavljene prednosti kolesarjenja s poudarkom na okoljskem vidiku. V nadaljevanju je predstavljen kolesarski promet v Republiki Sloveniji ter njegova navezava na kolesarske poti v Mestni občini Ptuj. Predstavljene so tudi smernice razvoja kolesarskega omrežja. Prav tako so predstavljene najnovejše ureditve kolesarskega prometa iz tujine, njihovi izvedeni ukrepi in predstavljeni rezultati, na podlagi katerih bi lahko podobno načrtovali kolesarsko omrežje tudi v Mestni občini Ptuj. V jedru diplomskega dela so predstavljene značilnosti obstoječega stanja kolesarskih površin v Mestni občini Ptuj, ločeno za mestni in zunajmestni kolesarski promet. Analizirane so pomembnejše kolesarske ureditve in podani predlogi ter konkretni ukrepi za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma izboljšanje trenutnega stanja. Predstavljeni so tudi ukrepi za spodbuditev večje uporabe kolesa kot vsakodnevnega prevoznega sredstva. V zadnjem poglavju smo se posvetili še razvoju kolesarskega turizma v Mestni občini Ptuj, analizirali trenutno stanje ter predlagali izboljšave k večjemu razmahu kolesarskega turizma v Mestni občini Ptuj.
Ključne besede: kolesarjenje, kolesarski promet, Mestna občina Ptuj, kolesarski turizem
Objavljeno: 10.10.2012; Ogledov: 1423; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (7,24 MB)

94.
Jugoslovanska radikalna zajednica in njeno delovanje v Mariboru med leti 1935 in 1938
Uroš Hrastovec, 2012, diplomsko delo

Opis: Politično dogajanje v Kraljevini Jugoslaviji v tridesetih letih 20. stoletja je bilo vse prej kot dolgočasno. V prvi polovici tega desetletja je bila na oblasti Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS), katere del so bili tudi slovenski liberalci. Na podlagi zakonske določbe, ki je dovoljevala le obstoj vsedržavnih strank, so bile formalno prepovedane vse ostale stranke. Poleg tega so bili vsi voditelji bivših strank, ki se niso vključili v JNS, politično konfinirani v različne dele države. Leta 1935 je prišlo do spremembe v beograjski vladi. Premierski stolček je prevzel dr. Milan Stojadinović, ki je skupaj z Mehmedom Spaho in dr. Antonom Korošcem oblikoval vsedržavno Jugoslovansko radikalno stranko (JRZ). Kmalu po prevzetju oblasti je JRZ načrtno nastavljala svoje ljudi na vse pomembnejše državne, banske, sreske in občinske položaje. To se je zgodilo tudi v Mestni občini Maribor, ko so pristaši stranke že v letu 1935 prevzeli vse pomembnejše občinske funkcije, med drugim tudi položaj predsednika in podpredsednika Mestne občine ter večino v mestnem svetu. V diplomskem delu je najprej na splošno predstavljeno politično dogajanje v Kraljevini Jugoslaviji v tridesetih letih 20. stoletja. Hkrati s predstavitvijo dogodkov na ravni celotne države je pomemben del diplomskega dela namenjen tudi opisu političnega dogajanja v Dravski banovini, ki je takrat skoraj v celoti zajemala ozemlje današnje Slovenije. V nadaljevanju je nato podrobneje predstavljena Jugoslovanka radikalna stranka, in sicer njen nastanek, organizacija in delovanje v državi. Zadnji del diplomskega dela pa obsega opis političnega dogajanja v Mestni občini Maribor s poudarkom na obdobju med leti 1935 in 1938, ko je bila na oblasti stranka JRZ. Glavni vir podatkov za zadnji del naloge so bili Zapisniki sej Mestnega sveta v obravnavanem obdobju.
Ključne besede: Jugoslovanska radikalna zajednica, Kraljevina Jugoslavija, Mestna občina Maribor, mestni svet, trideseta leta 20. stoletja
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1798; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (953,97 KB)

95.
MOŽNOSTI ZA RAZVOJ TURIZMA V OBČINI VIPAVA
Jana Kete, 2012, diplomsko delo

Opis: Vipavska dolina je reliefno, pedološko in klimatsko zelo pestro območje, polno premnogih barv. V zgodnji pomladi na okoliških planotah še slika svoje ledene mojstrovine zima, medtem ko se sama dolina že odeva v drugačno belino, v belino sadnega cvetja. Potem pride poletje, ki dolino obarva v pšenično zlato, v nežno polt prvih breskev, planote pa polnijo svoje zelene travnike z živopisanim rožnim svetom. Jeseni nas dolina razveseli z največjim bogastvom – z bogastvom grozdnih jagod, ki se počasi prelevijo v rujno kapljico. Dežela, kjer se križajo in stikajo različne poti, ima burno preteklost. Pogosto je govora o imenih zgodovine, o velikih in malih usodah, o življenju, ki ima vsako svoj namen in čar, ki je ustvarilo toliko bogatih stvaritev, ki so nam na voljo za uživanje in zaupane v skrb. Toda če je kaj, kar je zaznamovalo ta košček sveta, je to njegova vila rojenica – burja, ki se z vsem svojim dostojanstvom in močjo pogosto spusti na dolino in ji daje poseben karakter. Vsekakor je Vipavska dolina in občina Vipava kot njen manjši del resnično povzeta z njenim neuradnim sloganom »Toliko vsega!«. Zavedamo se, da je turizem pomembna gospodarska dejavnost, ki povezuje številne gospodarske dejavnosti, pospešuje regionalni razvoj, povečuje ekonomsko vrednost biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in kulturne dediščine, predvsem pa omogoča povečanje družbene blaginje. Prav zaradi tega zavedanja je občina Vipava v zadnjem desetletju naredila majhen, pa kljub temu zelo pomemben korak naprej na področju razvoja turizma. Pričujoče diplomsko delo prikazuje sedanje stanje na področju turizma v občini Vipava, predvsem pa predstavlja, kakšne možnosti so v občini Vipava za nadaljnji razvoj turizma. Občina Vipava je območje z zelo bogato naravno in kulturno dediščino, ki se je prebivalci žal premalo zavedamo in cenimo. Območje, ki je sorazmerno majhno in predvsem čisto, ne bi preneslo masovnega turizma, zato so potrebne alternativne poti za njegov razvoj, ki so prikazane v diplomskem delu.
Ključne besede: občina Vipava, Vipavska dolina, turizem, turistični razvoj
Objavljeno: 06.11.2014; Ogledov: 970; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (5,84 MB)

96.
FINANCIRANJE NOVE OBČINSKE STAVBE V ROGATCU
Blaž Kramberger, 2012, diplomsko delo

Opis: Lokalna skupnost je organizirana skupina ljudi, ki sama odloča o svojih lokalnih zadevah. Temeljne samoupravne lokalne skupnosti so občine (ali mestne občine), te pa se samostojno odločajo o povezovanju v širše skupnosti, tudi v pokrajine. Današnje občine so osredotočene predvsem na opravljanje lokalnih zadev javnega pomena, ki se določajo s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom. Viri financiranja občine se po zakonu delijo na lastne, davčne in druge vire, občinske takse in vire, ki jih občina pridobi z zadolževanjem. Najbolj izpostavljeni davčni viri v Republiki Sloveniji so: davek na dohodnino, davek na premoženje, domači davki na blago in storitve, davek na nepremičnine in tudi turistična taksa. Ena izmed lokalnih samouprav pri nas je tudi moja domača občina Rogatec, ki je z nekaj več kot tri tisoč prebivalci ena izmed manjših občin v Sloveniji. Kljub svoji majhnosti pa je zaradi svoje specifične geografske lege dokaj znana in turistično zelo pretočna občina, saj leži ob slovensko hrvaški meji in ima tudi mednarodni mejni prehod, skozi katerega se letno pripelje veliko število tujih turistov. K prepoznavnosti pomaga tudi neposredna bližina turistično spet vedno bolj znane Rogaške Slatine. V seminarju bomo prvo predstavili lokalno samoupravo, delovanje in financiranje občin v Sloveniji, ter financiranje projekta obnove nove občinske stavbe v Rogatcu. V Rogatcu so nedavno namreč obnovili staro stavbo imenovano Pristava in jo namenili uporabi občinske uprave. Predvsem je zanimivo financiranje tega projekta, saj so uspeli na razpisu dobiti sredstva Evropske Unije, ki so pokrila skoraj 85% celotne investicije. Takšnih projektov je pri nas odkar smo vstopili v EU kar nekaj in upam, da še bo prišlo do kakšnega.
Ključne besede: Občina, viri financiranja, Občina Rogatec, financiranje projekta.
Objavljeno: 27.11.2012; Ogledov: 655; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (907,90 KB)

97.
IZVAJANJE LOKALNIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB V OBČINI BREŽICE
Ines Jagrič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem podrobneje predstavila in analizirala izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb v Občini Brežice. Uvodoma sem podala obrazložitev pojma javne službe ter prikazala pravni okvir za opravljanje dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih služb v Republiki Sloveniji. Osnovni zakon gospodarskih javnih služb je Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011). Nato sem predstavila lokalne gospodarske javne službe v Občini Brežice. Predstavila sem, katere lokalne gospodarske javne službe Občina Brežice na svojem območju izvaja kot obvezne oziroma izbirne lokalne gospodarske javne službe. Analizirale sem odloke, ki določajo lokalno gospodarsko javno službo in so podlaga za izvajanje posameznih lokalnih gospodarskih javnih služb. Preverila sem, ali so lokalne gospodarske javne službe urejene v skladu z ZGJS ter v skladu s podzakonskimi akti. Predstavila sem tudi oblike izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb v Občini Brežice. Občina Brežice ne izvaja lokalnih gospodarskih javnih služb v režijskem obratu ali javnem gospodarskem zavodu, ampak v obliki javnega podjetja ter na podlagi podeljene koncesije. V zaključku sem podala svoje poglede in mnenja do izvajanja posameznih gospodarskih javnih služb v Občini Brežice.
Ključne besede: gospodarske javne službe, javno podjetje, koncesija, Občina Brežice, lokalna samouprava.
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1762; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (308,82 KB)

98.
STANOVANJSKA POLITIKA V OBČINI CERKNICA
Marjeta Braniselj, 2013, diplomsko delo

Opis: Stanovanjska politika predstavlja način delovanja države v sistemu stanovanjske oskrbe družbe. Pravica do primernega stanovanja je pomemben element socialne varnosti ter dostojanstva posameznika, ki predstavljata temelj človekovih pravic. Že Ustava Republike Slovenije, kot najvišji pravni akt v 78. členu določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Tudi v okviru zakonodaje, s Stanovanjskim zakonom je področje ustrezno normirano. Stanovanjska politika ni le v pristojnosti države, temveč zlasti lokalnih skupnosti, kjer se tudi uresničuje. Na državni ravni je stanovanjska politika malo zastala, kar priča tudi dejstvo, da smo že štiri leta brez nacionalnega stanovanjskega programa, kateri je izhodišče za izvajanje stanovanjske politike države. Kako je na lokalni ravni, bomo videli skozi to diplomsko nalogo, še bolj pa bomo spoznali delovanje stanovanjske politike v občini Cerknica.
Ključne besede: Stanovanjska politika, lokalno področje, občina Cerknica, pravica do primernega stanovanja, Stanovanjski zakon
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 964; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (167,31 KB)

99.
DUŠIK V PRSTI V OBČINI GORNJA RADGONA
Martina Vukan, 2012, diplomsko delo

Opis: Dušikove spojine so glavne hranilne snovi, ki so za rast rastlin nujne. Ker pa je dušika v tleh pri povečani pridelavi hrane pogosto premalo, se dodaja v obliki gnojil. Ob preveliki koncentraciji dušika v prsti se ta v obliki nitratov spira v podtalnico. V občini Gornja Radgona je glavni vir onesnaževanja tal in posledično vode kmetijska dejavnost. Parametri, značilni za onesnaževanje, ki izvirajo iz kmetijske dejavnosti, so nitrati, amonij, fosfati, kalij in pesticidi. V nalogi se je z analiziranjem prsti ugotavljalo, katere kmetijsko rabljene prsti na območju občine Gornja Radgona imajo večje vsebnosti dušikovih spojin. Ugotovilo se je, da so z dušikom bolj obremenjene kmetijsko rabljene prsti, v največji meri njiva in vinograd; da ima občina Gornja Radgona težave s preobremenjenostjo tal z dušikovimi spojinami, kar dokazujejo analize tal in vode; da je vsebnost dušikovih spojin v tleh zelo odvisna od klime in vegetacijske dobe in da prevelike koncentracije dušika v tleh onesnažujejo talno vodo z nitrati.
Ključne besede: dušik, nitrat, nitrit, amonij, občina Gornja Radgona
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 1340; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

100.
NADZOR NAD FINANČNIM POSLOVANJEM OBČINE
Danaja Rožmarin, 2013, diplomsko delo

Opis: Občina je temeljna samoupravna lokalna skupnost. Gre za organizirano skupino ljudi, ki preko predstavnikov sama odloča o svojih, lokalnih zadevah, torej zadevah ki se tičejo življenja in dela prebivalcev na tem ozemlju. Je samostojna gospodarska enota z lastnim premoženjem. Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz lastnih virov, sredstev države in zadolževanja. Prihodki in izdatki za financiranje javne porabe občine morajo biti zajeti v proračunu občine (57. člen ZLS). Občina je v okviru svojih pristojnosti, ki so izraz decentralizacije javne uprave, na svojem območju resda nosilec oblasti, a vendar je del države, del celote in zato ni suvereni nosilec oblasti, temveč je odvisna od države. Izvorni »dobavitelji« javnih sredstev smo državljani, v funkciji davkoplačevalca. Kot taki imamo pravico zahtevati preverjanje odgovornosti tistih, ki jim je zaupano upravljanje z javnimi sredstvi. Vsaka sodobna in demokratična država potrebuje ustrezen in učinkovit sistem nadzora nad neposrednimi in posrednimi uporabniki javnih sredstev, kamor spada tudi občina. Ta ima dolžnost, da z javnimi sredstvi zakonito, učinkovito in gospodarno ravna, ter tako zagotavlja kvalitetne javne dobrine. Sistemi nadzora nad finančnim poslovanjem občine so potrebni, da preprečijo prekoračitev ustavnih in zakonskih omejitev pooblastil in zagotovijo ravnotežje med javnim interesom, interesom občine in individualnimi pravicami. V diplomskem delu se bom posvetila nadzoru nad finančnim poslovanjem občine. Finančni nadzor je opredeljen v desetem poglavju Zakona o javnih financah /ZJF/ (Uradni list RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 56/2002-ZJU, 110/2002-ZDT-B, 127/2006-ZJZP, 14/2007-ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/2010-ZUKN, 107/2010, 11/2011-UPB4, 110/2011-ZDIU12). Zakon določa, da mora župan, kot predstojnik občine, poskrbeti za vzpostavitev ustreznega sistema finančnega poslovanja, notranje kontrole in revizije. To pomeni, da mora občina organizirati notranje revizijske službe za svoje potrebe in za potrebe organov iz njene pristojnosti. Ne glede na to, pa občinski svet občine imenuje člane nadzornega odbora, ki kot najvišji organ nadzora javne porabe v občini, opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev ter finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (32. člen ZLS). Finančni nadzor izvajata tudi Računsko sodišče Republike Slovenije in Ministrstvo za finance, prav tako pa imajo na tem področju, kar zadeva sredstva s strani Evropske Unije, svoje pristojnosti tudi institucije Evropske unije. Kljub različnim institucijam nadzora, tako notranjim na ravni občine, kot zunanjim na državni ravni, so prisotne graje, da se ugotovljenim nepravilnostim navkljub nič ne zgodi. Razlog za to naj bi bilo pomanjkanje sistema, ki bi omogočal sistematičen nadzor in ustrezne kazni. Pogoste so kritike, da v Sloveniji ni organa, ki bi imel materialne in kadrovske zmožnosti za izvajanje učinkovitega nadzora, ne samo nad občinami pač pa nad vsemi subjekti javnega sektorja in vsemi funkcionarji. Ravno o sistemih in oblikah nadzora nad finančnim poslovanjem občine ter njihovi ustreznosti in učinkovitosti bo govora v tej diplomski nalogi.
Ključne besede: občina, proračun, javna sredstva, nadzor, finančno poslovanje, notranja revizija, nadzorni odbor, ministrstvo za finance, računsko sodišče
Objavljeno: 22.03.2013; Ogledov: 2211; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (643,57 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici