Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Po osamosvojitvi in sprejetju nove ustave leta 1991 smo v Sloveniji leta 1994 dobili sodobno lokalno samoupravo, ustanovljenih je bilo 147 občin. V nadaljnjih letih se je število občin iz leta v leto povečevalo vse do leta 2011, ko sta nastali 209. in 210. občina. Med vsemi temi občinami je veliko takih, ki niso sposobne izvajati niti z zakonom določenih nalog; manjka jim izkušenega kadra in sredstev za izvajanje ciljev, ki bi dvignil življenjski standard ljudi ter omogočal razvoj regije in države kot celote. Leta 2006 sta v Podravju nastali Občina Sveti Tomaž in Občina Središče ob Dravi, ki sta se odcepili od Občine Ormož. V praktičnem delu magistrske naloge smo raziskovali, ali je bila razdelitev občin upravičena. Prišli smo do sklepa, da z razdelitvijo občin nastajajo novi stroški, ki so povezani z delovanjem občin, ter da sama razdrobljenost občin v Sloveniji zavira razvoj regij, kjer bi bilo smiselno uvesti pokrajine, s katerimi bi prišlo do boljšega pregleda porabe denarja, ki prihaja v proračun iz naslova dohodnine in drugih virov.
Ključne besede: Občina, lokalna skupnost, lokalna samouprava, pokrajine, razdelitev občin, medobčinsko sodelovanje.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 89; Prenosov: 19
Celotno besedilo (4,02 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomembnost prenove poslovnih procesov s pomočjo digitalizacije na primeru občine Videm. Da bi se poslovni procesi lahko izvajali optimalno, je potrebna ustrezna informacijska podpora oziroma digitalizacija poslovnih procesov. Če je nivo digitalizacije nizek, se ta kaže v neoptimalnem izvajanju poslovnih procesov iz vidika časa, nepotrebnih stroških, omejenosti nadzora nad delom in poslovnimi procesi, zmanjšani zmožnosti izpolnjevanja zakonsko določenih rokov, slabi preglednosti in dostopnosti nad podatki, izgubi časa pri administrativnih opravilih, daljših čakalnih dobah za stranke, zmanjšani oziroma neoptimalni produktivnosti zaposlenih, večjih napakah pri delu, slabši motivaciji za delo ipd. Omenjeno situacijo je možno rešiti s prenovo poslovnih procesov, ki temelji na digitalizaciji. V začetku diplomskega dela smo se usmerili v spoznavanje poslovnih procesov, nato je sledila opredelitev prenove poslovnih procesov na temelju digitalizacije. Osrednji del diplomskega dela temelji, kot že omenjeno, na primeru občine Videm. Najprej smo podali nekaj izhodišč o lokalni samoupravi in na kratko smo predstavili občino. Nato smo navedli poslovne procese občine Videm. Nadalje smo analizirali izbrane poslovne procese pred prenovo in izpostavili slabosti le-teh. Sledila je analiza izbranih poslovnih procesov, kjer smo predstavili prednosti prenove na temelju digitalizacije. Na podlagi analize smo ugotovili, da prenova prinaša veliko prednosti. Nadalje smo primerjali stanje pred in po prenovi poslovnih procesov s pomočjo izbranih kriterijev, pri čemer smo izpostavili razlike. Iz primerjave je razvidno, da je prenova izboljšala ne le preglednost dela in spremljanje procesov, temveč je tudi skrajšala čas izvajanja poslovnih procesov ter doprinesla pomembne prednosti in koristi. Na koncu poglavja smo podali oceno vpliva prenove na zaposlene, poslovne partnerje in odjemalce. Nazadnje smo opisali predlog za vse slovenske občine, ki še niso prenovile svojega delovanja s pomočjo implementacije principov digitalizacije. Med drugim smo izpostavili, kakšne koristi prinaša prenova, tudi z vidika trajnostnega poslovanja. V sklepu smo opisali naše temeljne ugotovitve in odprte probleme, na katere smo tekom pisanja diplomskega dela naleteli.
Ključne besede: poslovni procesi, prenova poslovnih procesov, digitalizacija, občina
Objavljeno v DKUM: 18.08.2022; Ogledov: 371; Prenosov: 172
Celotno besedilo (2,35 MB)

Opis: Šola mora biti prostor povezan z okoljem, v katerem se nahaja. Njena naloga je, da pri učencih vzpodbudi zanimanje za domači kraj. Menimo, da imajo učitelji geografije in zgodovine precej možnosti za vključevanje lokalnega okolja kot vir poučevanja. Učencem med drugim nudijo priložnost, da se učijo zunaj razreda, kjer na konkretnih primerih dobijo pomembne izkušnje za življenje. Posebno prednost učenja v lokalnem okolju vidimo v uporabi inovativnih učnih pristopov, kjer učenci aktivno sodelujejo v procesu učenja. Ob ustaljenem vsakodnevnem načinu dela v šoli namreč potrebujejo dodatno motivacijo. Hkrati razvijajo in pridobijo številne pomembne izkušnje, kot so samostojnost, ustvarjalnost, kritično mišljenje, sodelovalno delo, komunikacijske spretnosti, uporaba IKT tehnologij in še več. Z aktivnostmi tudi bogatijo življenje v lokalni skupnosti. Pogovori z učiteljicami geografije in zgodovine so nam dali vpogled o vključevanju lokalnih tematik pri pouku. Podale so mnenje o vrednosti teh vsebin, izkušnjah in omejitvah, ki jih ovirajo pri pogostejšem vključevanju. V nadaljevanju smo oblikovali konkretiziran primer dvodnevnega projektnega dela na primeru geografije in zgodovine občine Oplotnice. Projektno delo smo naslovili z naslovom oplotniške himne Tu smo doma, priporočljiva je izvedba v 9. razredu. Predstavili smo pregled organizacije dela, vse od iniciative z oblikovanjem projektne teme do predstavitve dosežkov in ovrednotenja dela. Izdelali smo primer učne priprave in šestih delovnih listov, preko katerih učenci raziskujejo in spoznavajo svoj domači kraj.
Ključne besede: lokalna geografija, krajevna zgodovina, projektno učno delo, občina Oplotnica
Objavljeno v DKUM: 07.04.2022; Ogledov: 407; Prenosov: 65
Celotno besedilo (3,47 MB)

Opis: Turizem na kmetiji je ena od najpogostejših dopolnilnih dejavnosti, za katero se odločajo slovenski kmetje. V občini Brežice imamo kar nekaj turističnih kmetij, v diplomskem delu pa smo obravnavali pet turističnih kmetij, in sicer: turistično kmetijo Pri Martinovih, turistično kmetijo Vimpolšek, turistično kmetijo Zevnik, turistično kmetijo Juričko in turistično kmetijo Istenič, ter analizirali zadovoljstvo turistov s ponudbo obravnavanih turističnih kmetij. V teoretičnem delu smo predstavili pojma »turizem na podeželju« ter »turizem na kmetiji«, obravnavali pa smo tudi pojem »zadovoljstvo turista«. Zadovoljstvo turista je želja vsakega podjetja, je vir konkurenčne prednosti, zadovoljni gosti pa prinašajo številne poslovne koristi. S kvalitativno raziskavo smo s pomočjo intervjuvanja nosilcev dopolnile dejavnosti na obravnavanih kmetijah spoznali, kako spremljajo zadovoljstvo in želje gostov, kakšno segmentacijo gostov imajo, kako tržijo svojo ponudbo in ali imajo načrte za nadaljnji razvoj. S kvantitativno raziskavo pa smo s pomočjo anketnih vprašalnikov ugotavljali, kakšno je splošno zadovoljstvo turistov z obravnavanimi turističnimi kmetijami ter kakšne so njihove želje in predlogi k izboljšavi oziroma dopolnitvi njihove ponudbe. Na podlagi obeh raziskav smo podali ugotovitve ter predloge za izboljšavo ponudb na obravnavanih turističnih kmetijah.
Ključne besede: turizem na kmetiji, zadovoljstvo turista, občina Brežice, anketa, intervju
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 583; Prenosov: 186
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: Globalizacija in tehnološki razvoj s seboj prinašata nove potrebe in mi postajamo čedalje zahtevnejši in kompleksnejši odjemalci. Mediji nas vsak dan zasipavajo z množico informacij in mi izberemo tiste, ki jih želimo podrobneje spoznati. Tudi župani in drugi politiki so pod nenehnim drobnogledom medijev in volivcev. Slednjim v odločitvenem procesu niso pomembni samo rezultati – pomembni so jim tudi prezenca, osebnost in številni drugi dejavniki, ki jih morajo kandidati izpolnjevati. In s tem se ukvarjamo v tej nalogi. Ugotovili smo, da imamo v Sloveniji trenutno 212 občin (Ministrstvo za javno upravo, 2020). Dotaknili smo se tudi drugega nivoja lokalnih samouprav – regij, ki so v zadnjem času ponovno aktualna tema, čeprav še zmeraj nerealizirana. S pomočjo teorije smo opredelili, kako so nastajale slovenske občine, kakšni so kriteriji za nastanek občin, kako občine oblikujejo proračun in od kod črpajo sredstva za svoj obstoj. Pogledali smo tudi naloge in vrste občin, nadzor države nad njimi, opredelili pojme centralizacija, decentralizacija in subsidiarnost ter primerjali slovenske lokalne samouprave z drugimi državami. Podrobneje smo opredelili organe občine in občinske uprave, največ pozornosti pa smo namenili županu: njegovim nalogam, pristojnostim, tipom vodenja, političnim programom. Z vidika županske funkcije smo pogledali sistem lokalnih volitev, odnos župana in medijev, županove ambicije, reelekcijo. Analizirali smo politično-ekonomske cikle, ki jih po mnenju Setnikar Cankar et al. (2008, str. 74–75) ustvarja vlada pred volitvami, da bi jim ugodne razmere zagotovile čim večji uspeh. Preučili smo tudi teorijo javne izbire in dejavnike izvolitve županov, ki smo jih razdelili v dve skupini: na osebnostne oziroma splošne dejavnike in ekonomske dejavnike. Nalogo smo zaključili z lastno raziskavo, ki je bila osnovana na podlagi anketnega vprašalnika, narejenega na vzorcu 700 anketirancev, in se je dotikala dejavnikov izvolitve županov in njihove pomembnosti v odločevalnem procesu volivca. Izmed treh zastavljenih hipotez smo eno potrdili, dve pa zavrnili. Morda bodo rezultati raziskave v pomoč bodočim kandidatom za župana in njihovim morebitnim vodjem kampanje, da bodo videli, katerim dejavnikom volivci pripisujejo velik pomen, in s tem se jim bodo lahko bolj posvetili. Ugotovili smo, da je najpomembnejši dejavnik v odločitvenem procesu osebnost kandidata, med ekonomskimi dejavniki pa je najpomembnejša sposobnost kandidata, da privablja nova podjetja in jim omogoča obstoj.
Ključne besede: javna uprava, občina, župan, gospodarsko-politični cikli, dejavniki izvolitve
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 352; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,91 MB)