| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 274
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
KULTURNO ZGODOVINSKI ORIS OBČINE SV. MARTIN NA MURI
Ana Nađ, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski seminarski nalogi predstavljam občino Sv. Martin na Muri, njeno kulturno, šolsko in cerkveno oziroma versko zgodovino ter gospodarstvo nekoč in danes. Zgodovina občine sega v rimsko obdobje. Rimsko naselje Halicanum se je nahajalo na področju današnjega Sv. Martina na Muri. Podatki o šolstvu segajo v 17. stoletje, v obdobje družine Zrinski. Danes je v občini osemletna osnovna šola brez podružnične šole. Občina je ime dobila po škofu Sv. Martinu iz 4. stoletja. Danes je najmočnejši del gospodarstva v občini turizem. Terme „Spa & Golf Resort Sveti Martin“ so postale zaščitni znak občine in so tudi mednarodno priznane. Občina organizira veliko srečanj in aktivnosti, ki so povezane z našimi prijatelji in sosedi iz Slovenije. S tem ohranja in spodbuja prijateljstvo ter druženje. Zanimivo kulturno društvo v občini so „Svetomartinski krampusi“ oz. Parklji. To je mlado društvo, ki ohranja starodavno tradicijo na dan Sv. Miklavža, 6. decembra. Predstavila bom tudi ostala društva, katera delajo našo občino zanimivo in atraktivno. Sv. Martin na Muri je relativno majhna občina, ampak moderna, odprta do drugačnosti, zanimiva in bogata z običaji in tradicijo, kar bom tudi predstavila v diplomski seminarski nalogi.
Ključne besede: občina Sv. Martin na Muri, kultura, šolstvo, cerkev, zgodovina, gospodarstvo, turizem, tradicija
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 57; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
Revitalizacija območja na severnem robu grajske vzpetine na Ptuju
Sanja Špindler, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena prostorska zasnova oživitve ptujskega grajskega griča ter koncept prezentacije ostalin srednjeveškega mestnega obzidja. Prostorska zasnova griča vsebuje koncept vstopne točke v mesto ob grajski pristavi ter garažne hiše ob upravni enoti. Spremljevalni program vključuje zasnovo grajskega parka, amfiteatra, razglednih ploščadi in sprehajalnih poti. Glavna sprehajalna pot povezuje grad s Panoramo, potencialnim arheološkim parkom. Vstopna točka v mesto v krožni obliki povezuje turistično informacijski center, gostinski program, trgovine, sanitarije in informacijski paviljon, s katerim se spodbuja promocija Spodnjega Podravja in turizem v širši okolici Ptuja. Prostorski zasnovi sta rezultat obširne raziskave o mestu Ptuj, kulturnem dogajanju v njem in o gospodarstvu, o njegovem zgodovinskem in urbanističnem razvoju, analizah mesta in srednjeveškega jedra ter podrobni obdelavi dokumentacije o Ptujskem gradu. Zgodovinski razvoj mesta je predstavljen kot zametek zgodovinskega atlasa Ptuja. Narejena je interpretacija mestnega obzidja v njegovem največjem obsegu na karti Ptuja ter številni arhitekturni posnetki objektov grajskega kompleksa, kar do sedaj še ni bilo dokumentirano. Delo je produkt sodelovanja s strokovnimi delavci na področju varstva dediščine, arhitekture, urbanizma, turizma in krajine. V ozir je bilo vzeto tudi mnenje splošne javnosti, saj je participatorni pristop ključen za celostno revitalizacijo mesta in obravnavanega območja.
Ključne besede: Ptujski grad, grajski grič, srednjeveško mestno obzidje, turistična arhitektura, Mestna občina Ptuj, grajska pristava, garažna hiša, podzemni rovi, prenova, urbanizem, konservatorstvo
Objavljeno: 17.12.2020; Ogledov: 178; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (62,34 MB)

3.
Vključevanje kulturnih institucij v turistično ponudbo občine Brežice na primeru Posavskega muzeja Brežice
Anja Kraševec, 2020, diplomsko delo

Opis: Kultura in dediščina sta pomembni soustvarjalki turistične ponudbe vsake destinacije. Na njunih temeljih se je razvila posebna vrsta turizma – kulturni turizem. Kulturni turizem je po besedah WTO najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi. Njegov potencial za razvoj smo opazili tudi v občini Brežice. S spodbujanjem sodelovanja med različnimi akterji s področja turizma v občini in z ustreznim in strokovnim vodstvom, ki bi težilo k ustvarjanju kulturnih doživetjih, bo lahko občina Brežice v prihodnosti postala konkurenčna vodilnim slovenskim destinacijam kulturnega turizma. Pomembni deležniki pri njegovem razvoju so kulturne institucije, ki so ključni oblikovalci kulturnih produktov v občini. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavljamo kulturni turizem kot pomembno zvrst turizma, predstavljamo povezavo med kulturo in turizmom ter opredelimo kulturne institucije kot nosilce ponudbe kulturnega turizma. Podrobneje smo predstavili turistično ponudbo občine Brežic in vlogo Posavskega muzeja Brežice kot ključnega deležnika kulturnega turizma občine. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki na področju turizma in kulture v občini Brežice. Na podlagi odgovorov smo podali predloge za boljše vključevanje kulturnih institucij in ponudnikov kulturno-turističnih produktov v turistično ponudbo občine ter oblikovali turistični produkt, katerega rdeča nit je kulturni turizem.
Ključne besede: kulturni turizem, kulturne institucije, občina Brežice, Posavski muzej Brežice, vključevanje
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 61; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

4.
Literarni turizem na osnovi dediščine Alme Maksimilijane Karlin v občini Celje
Tanja Ojsteršek, 2020, diplomsko delo

Opis: Kulturni turizem je zelo pomemben tako v svetovnem merilu kot tudi v Sloveniji. V občini Celje je kultura eden izmed glavnih motivov za obisk. Prav tako je tudi literarni turizem pomemben v svetovnem merilu med tem, ko v Sloveniji še ni razvit, kot bi lahko bil. V diplomskem delu smo najprej predstavili kulturni in literarni turizem. Ker je avtorica živela v Celju, smo predstavili občino Celje, njeno zgodovino, stanje turizma ter literarnega turizma. Nato smo predstavili življenje, delo, pomen in zapuščino Alme Maksimiljane Karlin. Predstavili smo tudi njeno vključenost v turistično ponudbo Celja. Da bi dobili boljši vpogled v stanje turizma, kulturnega turizma, literarnega turizma, vključenosti avtorice v turistično ponudbo ter avtorico, smo opravili intervjuje z različnimi deležniki. Skozi analizo smo ugotovili, da literarnega turizma v občini Celje načrtno še ne razvijajo ter da je avtorica v manjši meri vključena v turistično ponudbo. Na podlagi pridobljenih podatkov smo oblikovali nekaj smernic za razvoj literarnega turizma ter proizvodov na temo Alme Maksimiljane Karlin, ki bodo izboljšali njeno vključenost v turistično ponudbo ter pripomogli k povečanju prepoznavnosti.
Ključne besede: literarni turizem, kulturni turizem, občina Celje, Alma Maksimiljana Karlin
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 98; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

5.
Stališča občank in občanov Občine Vodice o gasilcih in gasilskih organizacijah
Urban Koglar, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsesplošno je znano, da so v Sloveniji gasilci nepogrešljiv del vsake skupnosti, saj ima skoraj vsaka vas svoje gasilsko društvo. Gasilci zelo veliko in zavzeto delajo, sodelujejo in vlagajo v skupnost, v kateri delujejo. Vemo, da vsakomur nesebično pomagajo. Za gasilce je vsakdo enakovreden, kar pomeni, da se ne ozirajo na spol, raso, vero, barvo kože ali socialni položaj. Med posredovanjem v intervenciji so pogosto tudi v čustveno oporo prizadetim posameznikom ali skupinam ljudi. Če povzamemo našteto, gasilci delajo z ljudmi in za ljudi. Rešujejo življenja in premoženje, omogočajo fizično, psihično in tudi socialno pomoč (zbiralne akcije, različne fundacije). Gasilci ne delujejo samo aktivno v danem trenutku (ob pozivu), ampak tudi preventivno, k čemur so vštete številne preventivne akcije, ki so prednostna naloga vsakega društva. Z njimi poskušajo ozaveščati ljudi in tako ustvariti varnejše okolje za življenje vsakega posameznika. Njihovo specifično delo nujno potrebuje in zahteva močno povezanost in sodelovanje med gasilci in ljudmi, torej s skupnostjo. Zaznali smo, da te povezanosti in sodelovanja ni oziroma ga je zelo malo. Prav to smo preverjali z raziskovalno nalogo na temelju vprašalnika. Anketirali smo na območju vseh šestih društev. Rezultati so pokazali, da ljudje podpirajo gasilce in si želijo več njihove prisotnosti. Kritični so do občine, saj menijo, da ta gasilcem ne namenja dovolj denarja. Rešitev za zaznano problematiko je organiziranje druženj in dogodkov. Potrebno je tesnejše sodelovanje med gasilci, krajani in občino.
Ključne besede: magistrska dela, gasilci, gasilske organizacije, prostovoljstvo, Občina Vodice, lokalna skupnost
Objavljeno: 29.11.2020; Ogledov: 76; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

6.
Idejna zasnova glampinga v Kamenškem
Nika Kramžar, 2020, diplomsko delo

Opis: Glamping predstavlja inovativno turistično nastanitev, ki združuje naravno okolje z luksuzom in udobjem. Privablja goste, ki si želijo miru, tišine in umika od vsakdanjega življenja. Glamping nastanitve se pojavljajo v različnih oblikah po celem svetu in ponujajo širok spekter storitev. S svojo ponudbo združuje najboljše stvari kampiranja in najboljše stvari hotelirstva. V empiričnem delu naloge smo raziskali, kako trg turističnih nastanitev, trendi in lokalno okolje podpirajo širitev glampinga. Hkrati smo raziskali, katero idejno zasnovo glampinga bi bilo smiselno umestiti v Kamenškem, posavski regiji. Raziskava je pokazala, da tako trendi kot trg turističnih nastanitev podpirajo ustanavljanje glampinga; še posebej, če je ta povezan s trajnostnim turizmom in zelenimi rešitvami. Intervjuvane osebe so povedale, da v Sevnici primanjkuje nastanitvenih obratov višjega nivoja. Ugotovili smo, da lokalno okolje vidi glamping kot primerno in dobrodošlo nastanitev v Sevnici. S pomočjo različnih idej, ki so jih podali lokalni turistični akterji, in z analizo obstoječih glampingov v Sloveniji smo oblikovali idejno zasnovo glampinga v Kamenškem, ki temelji na lokalni zgodbi, se drži trajnostnih načel in se povezuje z lokalnim okoljem.
Ključne besede: turistične nastanitve, glamping, Občina Sevnica, idejna zasnova
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 128; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

7.
Gastronomski turizem v Občini Dobrna: kulinarična dediščina Dobrne in oblikovanje novega turističnega proizvoda na njeni osnovi
Helena Horvat, 2020, magistrsko delo

Opis: Lokalna hrana in njeno vključevanje v turistično ponudbo predstavljata sodobni trend gastronomskega turizma. S hrano turist ne le poteši lakoto, ampak tudi zazna destinacijo z vsemi čuti. Pod drobnogled smo vzeli Občino Dobrna, kjer prevladuje zdraviliški turizem. Namen našega magistrskega dela je bil raziskati in opisati tradicionalno kulinarično dediščino Dobrne ter ugotoviti njen prispevek in potencial pri razvoju turizma. V naši raziskavi smo uporabili več kvalitativnih raziskovalnih metod, in sicer analizo znanstvene in strokovne literature, metodo deskripcije in analize, terensko delo, delno strukturiran intervju, analizo PSNP in arhivsko raziskovanje. Izjemno pomemben del naše raziskave je terensko delo, ki temelji na kvalitativnem raziskovanju. Izvedli in analizirali smo 29 delno strukturiranih intervjujev z lokalnim prebivalstvom, lokalnimi ponudniki in pridelovalci, odločevalci in strokovnjaki. Raziskava je pokazala, da so lokalni prebivalci nosilci bogatega ustnega izročila o preprosti kmečki kulinariki. Ugotovili smo, da se dobrnska kulinarika ne deli le na vsakdanjo in praznično, ampak tudi na kmečko in meščansko. Na osnovi pridobljenih podatkov smo pripravili sistematični pregled vsakdanje in praznične kmečke kulinarike. Oblikovali smo tipičen dobrnski meni, ki smo ga podprli z zgodbo. Prav tako smo podali smo več predlogov za oblikovanje novega turističnega proizvoda na osnovi raziskane kulinarične dediščine.
Ključne besede: Občina Dobrna, kulinarična dediščina, stare kmečke jedi, lokalno, turistični proizvod
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 71; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (4,71 MB)

8.
Kulturna dediščina Šentjurja kot potencial za razvoj trajnostnega turizma
Anja Jevšinek, 2020, diplomsko delo

Opis: Občina Šentjur je ena izmed večjih slovenskih občin, s pestro naravno in kulturno dediščino. Le-ta pa je pomembna za razvoj trajnostnega turizma na obravnavanem območju. V teoretičnem delu naloge smo izvedli pregled obstoječe literature, kjer smo v poglavjih obdelali ključne pojme diplomskega dela. Predstavili smo občino Šentjur ter na kratko opisali obstoječo kulturno dediščino, opisali pa smo tudi obstoječo turistično ponudbo. S pomočjo SWOT analize smo v teoretičnem delu naredili primerjavo destinacij Šentjur in Solčavsko. Zadali smo si pet temeljnih raziskovalnih vprašanj. S pomočjo metode intervjuja smo na terenu raziskovali stališča različnih deležnikov. Opravili smo šest intervjujev, ter tako dobili jasnejšo sliko stanja turizma na obravnavanem območju. S pomočjo rezultatov empiričnega dela smo kasneje zastavili vizijo, ter podali predloge in usmeritve za nadaljnji trajnostni razvoj destinacije.
Ključne besede: kulturna dediščina, trajnostni turizem, turistična destinacija, občina Šentjur
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 93; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

9.
Razvoj produktov narave in kulturne dediščine na območju Stične in okolice
Špela Jerin, 2020, diplomsko delo

Opis: Območje občine Ivančna Gorica je bogato z naravno in kulturno dediščino, ki je temeljna za razvoj trajnostnega turizma in turističnih produktov. V teoretičnem delu naloge smo preučili literaturo o trajnostnem in odgovornem turizmu. Predstavili smo območje Ivančne Gorice z vidika naravne in kulturne dediščine ter izvedli analizo SWOT območja. V empiričnem delu smo v obliki kvalitativne raziskave želeli ugotoviti stališča deležnikov turizma v javnem, zasebnem in neprofitnem sektorju o trajnostnem turizmu, dediščini in turističnih produktih. Z analizo podatkov smo ugotovili slab razvoj trajnostnega turizma in turističnih produktov v občini Ivančna Gorica. Ključni dejavniki slabše razvitosti so pomanjkanje organizacije in koordiniranja turizma v občini Ivančna Gorica. Razlog je tudi premajhno povezovanje deležnikov in pomanjkanje izobraženih kadrov v stroki turizma. Na podlagi pridobljenih ugotovitev in stališč smo ustvarili dva inovativna integralna turistična produkta, ki bi pripomogla k razvoju turizma na območju. Prvi turistični produkt z naslovom Doživetje dediščine v deželi kranjske čebele je namenjen starejšim parom, ki radi uživajo lokalno hrano in jih hkrati zanimata naravna in kulturna dediščina. Drugi turistični produkt z naslovom Družinsko Doživetje na Dolenjskem je namenjen mladim družinam, ki rade preživljajo aktivne in poučne počitnice.
Ključne besede: občina Ivančna Gorica, trajnostni razvoj, naravna in kulturna dediščina, turistična destinacija, turistični produkt
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 74; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

10.
Priprava projektne dokumentacije za izgradnjo južne ceste v industrijsko cono I-11
Larisa Vidrač, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje pripravo projektne dokumentacije. Predstavljeni so zakonodaja, pravilniki in obrazci ter projektna dokumentacija za izgradnjo ceste, ki jo obravnavamo kot javno površino. Diplomska naloga zajema predstavitev zakona o graditvi objektov, projektno in investicijsko dokumentacijo, pravilnik o podrobnejši vsebini obrazcev, povezanih z graditvijo objekta, predstavitev javne ceste, analize obstoječega stanja in idejne zasnove. Lotili smo se konkretnega primera priprave projektne dokumentacije za izgradnjo nove ceste v industrijsko cono I-11.
Ključne besede: zakon o graditvi objektov, projektna dokumentacija, investicijska dokumentacija, analiza obstoječega stanja, javna cesta, Občina Hoče - Slivnica.
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 133; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici