1. Dostopni turizem na destinaciji občine Grosuplje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaEma Omahen, 2025, diplomsko delo Opis: Dostopni turizem, kot eden izmed ključnih vidikov trajnostnega razvoja, omogoča večjo vključenost oseb z oviranostmi, starejših in družin z otroki ter pomembno prispeva k družbeni odgovornosti destinacij. V Sloveniji je dostopni turizem v porastu, pri čemer izstopajo destinacije, kot so Bled, Izola in Laško, zaradi prilagoditev infrastrukture in storitev, ter prejetih certifikatov »Invalidom prijazno«. Občina Grosuplje s svojimi naravnimi in kulturnimi znamenitosti, kot so Županova jama, Radensko polje in Magdalenska gora, predstavljajo destinacijo z velikim potencialom za razvoj dostopnega turizma. Kljub trenutnim izzivom, kot so pomanjkljiva infrastruktura, dostopne poti in informacijska prilagoditev, ima občina s časom priložnost postati primer dobre prakse. Z nadgradnjo infrastrukture, boljšim informiranjem, promocijo in vključevanja lokalnih skupnosti bi Grosuplje lahko povečalo prepoznavnost in privabilo širši spekter obiskovalcev. Celovit razvoj dostopnega turizma ne bi le prispeval k zadovoljstvu turistov, temveč tudi izboljšal kakovost življenja lokalnega prebivalstva. Ključne besede: dostopni turizem, trajnostni razvoj, občina Grosuplje, invalidom prijazno, turistična infrastruktura Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (763,93 KB) |
2. |
3. Arhitekturna in urbanistična ureditev ob stolpu Kristal v Rogaški SlatiniMatej Jugovar, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problem propadanja degradiranega
območja starega mizarstva ob stolpu Kristal.
Na podlagi analiz je izdelana idejna zasnova novega kompleksa objektov,
ki zavzema hotel, wellness in medgeneracijski center. Zasnova povezuje
zdraviliški del mesta z vznožjem Tržaškega hriba, ki ima potencial za
nadaljni razvoj. Medgeneracijski center je preko nadhoda Sonce povezan
z obstoječim domom za starejše občane in z svojim programom ter
prostori omogoča socialno interakcijo med različnimi generacijami. Ločen
hotelski del in wellness hrati nudita zasebnost hotelskim gostom. Območje
je z urbanistično zasnovo povezano tudi z območjem stolpa Kristal. Ključne besede: Hotel, wellness, medgeneracijski center, občina Rogaška Slatina, stolp
Kristal Objavljeno v DKUM: 13.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 79
Celotno besedilo (117,82 MB) |
4. Konjeniški turizem v občini Ivančna Gorica - vzpostavitev novega turističnega produkta : diplomsko delo univerzitetnega študijaKlara Liza Schulz, 2024, diplomsko delo Opis: Konjeništvo in turizem sta se prepletala že skozi zgodovino, od prvih olimpijskih iger in prevoznih sredstev do olimpijskega športa. Glede na velik razvoj konjeništva po svetu smo se odločili vzpostaviti nov turistični produkt v občini Ivančna Gorica, ki ima veliko konjeniških ponudnikov in razvit športni turizem ter s tem potencial za ta turistični produkt. V diplomskem delu je opredeljen športni turizem, kdo je športni turist in tipi športnega turizma, konjeniški športni turizem in konjeništvo v Sloveniji; turistični produkt in njegov razvoj; občina Ivančna Gorica, njene znamenitosti in športni turizem ter konjeniški ponudniki v občini. Opravili smo raziskavo z intervjuji, ki nam je postavila temelje za vzpostavitev novega turističnega produkta povezanega s konjeništvom. Temeljni pojmi v raziskavi so bili: konjeništvo in turizem, narava in kultura, unikatnost in sodelovanje, elementi konjeniških poti ter dobrobit konj. Zastavljene idejne zasnove za konjeniške poti vsebujejo elemente poti, tehnično izvedljivost in označbo ter opis pričakovanih rezultatov poti. Ključne besede: Športni turizem, konjeništvo, turistični produkt, občina Ivančna Gorica, konjeniške poti. Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (5,99 MB) |
5. Kmetje in kriminaliteta v občini Puconci : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJože Gergar, 2024, diplomsko delo Opis: Ob besedi kriminaliteta se nam lahko postavlja veliko vprašanj. Ali je kriminaliteta na podeželju sploh prisotna, v našem primeru na kmetijah? Kakšna kazniva dejanja se lahko zgodijo na kmetijah? Kdo so storilci? Odgovore na ta vprašanja smo želeli poiskati v diplomskem delu. Zaradi neposrednega stika s podeželjem in zaposlitvijo v policiji je bila izbrana tema še toliko bolj zanimiva. Zmotno je mišljenje, da se kriminaliteta na podeželju ne dogaja. Res je, da je tega v urbanem okolju več, ampak je prisotna tudi v ruralnem okolju. Velikokrat pride do kaznivega dejanja, vendar kmetje in ostali prebivalci na podeželju teh kaznivih dejanj ne prijavijo organom pregona. Razlogov za to je lahko več, morebiti zaradi strahu pred storilci, slabih medsosedskih odnosov, tudi veliko drugih dejavnikov lahko vpliva na to odločitev. V okviru zaključnega dela smo izvedli raziskavo na kmetijah v vseh vaseh v občini Puconci. Uporabili smo metodo anketiranja (papir in svinčnik). Zanimalo nas je predvsem, kakšne izkušnje imajo s kriminaliteto na njihovih kmetijah, v kakšnem obsegu je prisotna, in njihovo zadovoljstvo z delom policije. Analize so pokazale, da je kriminaliteta prisotna na kmetijah v občini Puconci, vendar ne v velikem obsegu. Najbolj izstopa premoženjska kriminaliteta, sledijo ji kršitve zaradi prehitre vožnje, pijančevanja, mučenja živali ter kršenje javnega reda in miru. Glede na to, da žal, število kmetij v Pomurju strmo upada, se pa kljub temu na teh kmetijah dogajajo kazniva dejanja, bi bilo smiselno, da se čim več kršitev prijavi policiji, ki lahko pomaga. Da ima potem še tistih malo kmetov, ki kljub slabim razmeram vztrajajo v tej dejavnosti, čim manj posledic, tako finančnih kot psihičnih in da tako ohranjajo še naprej voljo do kmetovanja in domače samooskrbe. Ključne besede: kriminaliteta, podeželje, kmetje, kmetijstvo, občina Puconci, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,55 MB) |
6. Merjenje strahu pred kriminaliteto v občini Ivančna Gorica : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAnita Merlak, 2024, diplomsko delo Opis: Ljudje smo kompleksna bitja z mnogimi strahovi, bodisi resničnimi ali izmišljenimi, in eden izmed teh strahov je strah pred kriminaliteto. Namen zaključnega dela je z uporabo kvantitativnih metod raziskovanja preučiti strah pred kriminaliteto med prebivalci občine Ivančna Gorica ter identificirati dejavnike, ki se povezujejo s strahom pred kriminaliteto in občutki ogroženosti med prebivalci občine Ivančna Gorica. Diplomska naloga v prvem delu vključuje pregled literature in študij o strahu pred kriminaliteto, v drugem delu pa rezultate kvantitativne raziskave, izvedene s spletno anketo med občani občine Ivančna Gorica. Rezultati raziskave so pokazali, da je po mnenju njenih prebivalcev občina Ivančna Gorica dokaj varna občina. Na splošno imajo posamezniki pozitivno mnenje o urejenosti okolja in občutka varnosti, a hkrati so izpostavili tudi zaskrbljenost glede kriminalitete, še posebej glede števila vlomov, tatvin in vandalizma. Večina ocenjuje varnost kot povprečno, a hkrati meni, da bi občina in policija lahko izboljšala svoje delo pri omejevanju kaznivih dejanj. Statistična analiza odgovorov anketirancev je pokazala, da obstajajo določene razlike v strahu pred kriminaliteto med ženskami in moškimi ter različnimi starostnimi skupinami. Ženske so bolj zaskrbljene zaradi potencialnega vpliva kaznivih dejanj na njihovo vsakdanje življenje, medtem ko se moški počutijo bolj varni in zaznavajo več kaznivih dejanj v svojih soseskah. Starejši občani so v splošnem bolj zaskrbljeni glede kriminalitete v občini. Ključne besede: kriminaliteta, merjenje strahu, občina Ivančna Gorica, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,62 MB) |
7. Strah pred kriminaliteto v občini Lendava : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAna Krajnc, 2024, diplomsko delo Opis: Strah pred kriminaliteto je posledica razširjenosti kriminalitete v družbi, ki predstavlja občutek tesnobe, zaskrbljenosti ali nelagodja, ki ga posamezniki doživljajo zaradi možnosti, da postanejo žrtve kaznivih dejanj. Čeprav je občutek strahu pogosto subjektiven, ima lahko resnične posledice na vedenje ljudi, duševno zdravje in socialno kohezijo. V diplomski nalogi smo se osredotočili na strah pred kriminaliteto v občini Lendava. V prvem delu zaključnega dela smo opravili pregled znanstvene in strokovne literature, ki se je navezovala na strah pred kriminaliteto. V drugem delu zaključnega dela pa predstavljamo rezultate empirične študije o strahu pred kriminaliteto v občini Lendava. Statistična analiza odgovorov anketirancev je pokazala, da je strah pred kriminaliteto med občani občine Lendava prisoten, vendar ne vpliva bistveno na njihovo kvaliteto življenja. Strah je močno povezan s preteklo viktimizacijo posameznikov, družbenim in fizičnim neredom ter socioekonomskimi dejavniki. Hkrati na strah pred kriminaliteto pri občanih vplivajo starost in spol. Primerjalna analiza podatkov je pokazala, da strah pred kriminaliteto narašča s starostjo ter da je bolj prisoten pri ženskah. Zaradi občutka ogroženosti se prebivalci pogosto zatekajo k uporabi različnih preventivnih ukrepov, kot so izogibanje določenim krajem in tujcem. Ključne besede: kriminaliteta, strah, občina Lendava, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,87 MB) |
8. Prenova načrta šolskih poti v občini Ljubno : diplomsko deloAna Podlesnik, 2024, diplomsko delo Opis: Pri načrtovanju šolskih poti se osredotočamo na več dejavnikov. Prioriteta je sicer vidik varnosti, naloga šole, občinske skupnosti in staršev je, da otroka pripravimo in mu omogočajo varen vstop v svet prometa. Nadaljujemo z finančnim vidikom, saj je vsem vpletenim v urejanje šolskih poti, v interesu, minimiziranje stroškov. In pa še vidik, na katerem je v zadnjem času čedalje večji poudarek – trajnost.
Vsaka osnovna šola mora imeti pripravljen načrt šolskih poti. Osredotočili se bomo na občino Ljubno, kjer bomo pregledali in analizirali trenutno stanje na področju urejanja šolskih poti. Nato bomo podali nekaj možnosti za izboljšave ter možnost uvedbe v okolje. Ključne besede: občina Ljubno, prevoz osnovnošolskih otrok, prometna varnost, šolske poti Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 137; Prenosov: 50
Celotno besedilo (6,93 MB) |
9. Možnosti turističnega razvoja v občini Vransko : magistrsko deloDenis Ukman, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je pozornost posvečena vrednotenju primernosti pokrajine za izbrane rekreacijske aktivnosti, in sicer pohodništvo, kolesarjenje, plezanje in jamarstvo, predvsem z vidika možnosti turističnega razvoja. Območje Dobroveljske planote na severu in Posavskega hribovja na jugu občine Vransko je zelo primerno za pohodništvo in gorsko kolesarjenje. Za plezanje so primerne naravne plezalne stene na Čreti ter naravna in umetna plezalna stena na Vranskem. V občini Vransko je registriranih kar 21 jam, vendar niso vse primerne za obiskovanje »povprečnega« turista. Največ jam se nahaja na zakraseli Dobroveljski planoti, ki so navpičnega tipa oziroma brezna in zato težko dostopna. Najbolj primerni jami za obiskovanje sta Škadavnica in Veternica. Slednja le z nadzorovanim vstopom izkušenih jamarjev. Ključne besede: turizem, občina Vransko, rekreacija, pohodništvo, kolesarjenje, plezanje, jamarstvo, SWOT analiza Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 219; Prenosov: 49
Celotno besedilo (7,34 MB) |
10. Park&Ride sistem v Mariboru-celostni pregled in proučitev smiselnosti vpeljave : diplomsko deloTadej Serne, 2024, diplomsko delo Opis: Sistem »Parkiraj in pelji« (angl.) »Park&Ride« je eden izmed ukrepov prometne politike za zmanjševanje gneče v velikih mestih oziroma na širšem območju mest, kjer dan za dnem nastajajo prometni zamaški. V nalogi smo raziskovali možnosti za vzpostavitev parkiraj in pelji sistema v Mestni občini Maribor.
Izvedli smo anketo o poznavanju in uporabi sistema med prebivalci ter pregledali potencialne lokacije, ki se v strateških dokumentih in predhodnih raziskavah izpostavljajo kot najbolj verjetno ali najbolj primerne lokacije za ureditev prvega Park&Ride parkirišča v Mariboru. Naloga temelji na pregledu literature, ključnih demografskih kazalnikov in prometnih tokov v Mariboru, analizi mnenja prebivalcev ter analizi potencialnih izbranih lokacij, ki so se v preteklih študijah ali strateških dokumentih Mestne občine Maribor pojavljale kot najbolj verjetne ali najbolj primerne. Rezultat te analize je predlog izdelave podrobnega načrta implementacije na lokaciji E’leclerc. Pri tem smo oblikovali štiri smernice, ki lahko služijo kot vodilo pri pripravi tega načrta. Ključne besede: Park&Ride sistem, analiza lokacij, mnenje uporabnikov, zmanjšanje prometa v mestnem jedru, Mestna občina Maribor Objavljeno v DKUM: 19.02.2024; Ogledov: 330; Prenosov: 35
Celotno besedilo (3,62 MB) |