| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Doživljanje varnosti občanov Postojne : magistrsko delo
Dražen Stjepanovič, 2009, magistrsko delo/naloga

Ključne besede: varnost, kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, občani, psihologija, Postojna, magistrska dela
Objavljeno: 14.01.2010; Ogledov: 1884; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (736,91 KB)

4.
MOŽNOST UPORABE MENEDŽERSKIH METOD NA RAVNI LOKALNE UPRAVE
Mojca Guzej, 2010, diplomsko delo

Opis: Menedžment pomeni proces vodenja organizacije k izidom. Je sinonim za načrten proces ustvarjanja, spodbujanja in vzdrževanja tistih pozitivnih lastnosti, ki organizaciji omogoča dosego zastavljenih ciljev. Ključno vlogo pri sprejemanju odločitev ima vrhovni menedžment, ki mu pri odločanju lahko pomaga poznavanje sodobnih metod menedžmenta. Te metode morajo biti med seboj povezane in pretežno v funkciji razvoja kakovosti omogočajo uporabo tudi na področju javne uprave, tako tudi občine, kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Lokalna samouprava pomeni pravno, funkcionalno in teritorialno lokalno skupnost, ki je hkrati organizacijska, informacijska in gospodarska skupnost, ki rešuje zelo obsežne in raznovrstne naloge, pri čemer je vloga menedžmenta ključnega pomena. Pomen in vloga menedžmenta sta zlasti v ospredju, ko se od občinskih organov zahteva vse večja učinkovitost in racionalnost dela ter ustvarjalni odnos do pretežno omejenih lokalnih virov. Izkušnje pa kažejo, da menedžerji v lokalnem okolju porabijo preveč časa in energije z zagotavljanjem, da se delo opravlja pravilno in skladno z zakonodajo, premalo pozornosti pa se namenja vprašanju, katero delo je pravo in ga je treba opraviti najprej glede na vedno hitrejše spremembe, ki nastajajo v procesu razvoja lokalne samouprave. V Sloveniji imamo 193 občin, od tega je 11 mestnih občin, ki štejejo od 20 tisoč (Murska sobota) pa do 268 tisoč prebivalcev (Ljubljana), medtem ko najmanjša slovenska občina šteje le 353 prebivalcev (Hodoš). Rečemo lahko, da je vsaka občina razvojna eniteta zase, kar pomeni, da ne velja za vse neka splošna razvojna resnica, ki je uporabna za vsako priložnost. Vsaka od njih potrebuje namreč svoj organizacijski model, ki ga je treba vedno znova potrjevati in prilagajati potrebam, zahtevam in interesom občanov in zakonodaje. Uspešnost takega organizacijskega modela pa je v največji meri odvisna prav od menedžmenta oz.lokalnih menedžerjev.
Ključne besede: Ključne besede: menedžment, javna uprava, lokalna samouprava, občina oz. lokalna skupnost, občinski organi, občinska uprava, občani, strategija, dolgoročni cilji, učinkovitost, uspešnost, kakovost, sodobna informacijska tehnologija;
Objavljeno: 16.08.2010; Ogledov: 1545; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (422,17 KB)

5.
6.
7.
8.
USTANOVITEV MALEGA PODJETJA "X"
Alenka Flisar, 2010, diplomsko delo

Opis: Veliko ljudi razmišlja, da bi »odšli na svoje«, da bi ustanovili podjetje, ga vodili in si tako sami krojili usodo, kajti če delaš sam, upravljaš lastnino z delom (Rozman, 2009). Za uresničitev sanj je potrebno veliko poguma in sposobnosti. Podjetnik mora imeti tako imenovano podjetniško žilico. Imeti mora vizijo, biti pripravljen trdo delati in delo, ki ga opravlja, imeti rad zaradi dela samega, ne pa zaradi denarja. Le tako bo zmogel po morebitnih padcih tudi vstati. Posameznik, ki se odloča za ustanovitev malega gospodarstva, se mora seznaniti z vsemi pomembnimi dejavniki, ki bodo vplivali na njegovo poslovanje. Preden se odloči za obliko samostojnega podjetnika oziroma družbo z omejeno odgovornostjo, se mora poučiti o bistvenih problemih in lastnostih obeh oblik, da bi lahko prinesel pravo odločitev. Torej mora vedeti, kaj sploh pomeni biti del podjetniškega procesa, kaj vse je potrebno za ustanovitev podjetja, kako poteka sama ustanovitev in s tem tudi prenehanje delovanja podjetja, kako vpliva osebna odgovornost pri obeh oblikah podjetniškega udejstvovanja, kaj je z osnovnim kapitalom, ustanovitvenimi stroški in s časom, ki je potreben za ustanovitev. Zelo je pomembno, da se posameznik seznani z načinom obdavčitve dohodka, vodenjem knjig pa tudi o poslovnem računu in načinu izplačila plače. To so eni najpomembnejši dejavniki, na katere mora vsak podjetnik misliti pri odločitvi med izbiro d.o.o. in s.p.. Izbira med tema dvema sloni na njunih prednostih in slabostih, zato je pomembno, da so zastavljeni cilji, ki jih posameznik želi doseči, realni in dosegljivi. Tako je potrebno skrbno premisliti o vseh možnostih, ki so na razpolago, da je potem lahko rezultat čim učinkovitejši. Ustanovitev statusa samostojnega podjetnika je primernejša, ker je potek same ustanovitve kratkotrajnejši in stroškovno ugodnejši. Pri manjšem obsegu poslovanja je ta oblika primernejša tudi zaradi nižjih dajatev, če se pa obseg dejavnosti znatno poveča, pa je smiselno premisliti o preoblikovanju samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo. Dejstvo je, da se prebivalstvo stara in tempo življenja nas prisili v to, da se moramo odreči staršem in jih namestiti v dom starejših občanov, vendar to ni vedno lahko. Ko starši izvejo, da morajo v dom starejših občanov, se navadno upirajo na vse možne načine, saj morajo v okolje, ki ga niso vajeni. Zato smo se odločili, da to spremenimo in izgradimo oskrbni dom starejših občanov na vasi v kmečkem, domačem vzdušju z možnostjo zmanjšanja mesečne cene bivanja glede na udeležbo pri poslovanju doma. Osredotočili smo se na ljudi starejše od 65 let, na ljudi, ki potrebujejo delno ali popolno nego, in na finančno šibke osebe, katerim bi radi pomagali. V pričujoči diplomski nalogi smo na kratko opredelili osnovno dejavnost oskrbnega doma starejših občanov, katera je izvajanje institucionalnega varstva za starejše, ter definirali obseg trga in odjemalce.
Ključne besede: Samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, izbira statusne oblike, temeljni dejavniki pri izbiri, oskrbni dom, institucionalno varstvo, starejši občani.
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1651; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici