| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA AVTOMATSKEGA ZUNANJEGA DEFIBRILATORJA
Denis Osenjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Hitro ukrepanje pri bolniku, ki mu je zastalo srce, je ključnega pomena za njegovo preživetje. Po raziskavah je v 90 % primerov srčnega zastoja prisoten očividec, ki bi lahko ukrepal in rešil človeka. Vendar zgolj masaža srca in vpihovanje zraka po navadi ne zadostujeta za oživitev bolnika. Možnosti za le-to močno povečajo učinkoviti temeljni postopki oživljanja, med katere spada tudi pravilna uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja, ki je v tem primeru ključna. Velikokrat pa je problem prav pomanjkljivo znanje. V diplomskem delu je obravnavana uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja, s kratico poimenovanega tudi AED (Automated External Defibrillator), opisana je naprava AED, varna defibrilacija in pomen zgodnje defibrilacije za uspešno oživljanje ter vloga medicinske sestre na področju oživljanja. Predstavljena je tudi zgodovina zgodnje defibrilacije, vse do trenutnega stanja na področju avtomatske defibrilacije v Sloveniji, omenjena pa so tudi mesta, kjer se avtomatski zunanji defibrilatorji nahajajo. Prav tako sta v diplomskem delu predstavljeni anatomija in fiziologija srca, ki nam razkrijeta zgradbo in delovanje srčne mišice. Opisani so tudi prehrana, prevodnost in srčno živčevje. Diplomsko delo predstavlja zgodovino, razvoj in splošno uporabo temeljnih postopkov oživljanja odraslih in otrok; opisanih je vseh deset osnovnih korakov algoritma za oživljanje in vsi štirje členi t. i. verige preživetja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med 100 zdravstvenimi delavci in katere namen je bil ugotoviti poznavanje avtomatskega zunanjega defibrilatorja in zanimanje za kontinuirano usposabljanje.
Ključne besede: Ključne besede: avtomatski zunanji defibrilator, AED, zastoj srca, oživljanje, temeljni postopki oživljanja, odrasli, otroci.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 4173; Prenosov: 941 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

2.
IN SITU SIMULACIJE OŽIVLJANJA - NOV NAČIN IZOBRAŽEVANJA ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENI NEGI
Anemarija Smonkar, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: In situ simulacije so simulacije, ki se izvajajo v kliničnem okolju. V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor smo na oddelkih za kardiokirurgijo in ortopedijo pripravili model usposabljanja z in situ simulacijami oživljanja in prepoznavanja kritično bolnega bolnika. Simulacije so potekale s pomočjo ALS-simulatorja podjetja Laerdal in vseh potrebnih medicinskih pripomočkov, ki jih zaposleni v zdravstveni negi uporabljajo pri vsakdanjem delu. V raziskavo smo vključili 14 udeležencev. Zanimala nas je stopnja njihove usposobljenosti za izvajanje protokola oživljanja in ali pri oživljanju pravilno uporabljajo vso potrebno opremo in pripomočke. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali med oddelkoma obstajajo razlike v izvajanju protokola oživljanja in poznavanju opreme in ali se med oddelkoma razlikujejo časi izvedbe posameznih simulacijskih vaj. Ugotovili smo, da so udeleženci simulacije visoko usposobljeni za izvajanje protokola oživljanja in prepoznavanja kritično bolnega bolnika in da znajo pri oživljanju pravilno uporabljati vso potrebno opremo in pripomočke. Med oddelkoma smo ugotovili statistično razliko pri treh izvedbenih posegih. Pri umetnem predihavanju so se med oddelkoma pojavile razlike, ker udeleženci niso imeli rok v pravilnem položaju za učinkovito predihavanje z dihalnim balonom (p=0,005), pred izvajanjem defibrilacije so pozabili preveriti umik prisotnih oseb od roba postelje (p=0,032), pri pripravi in aplikaciji zdravil pa smo ugotovili statistično razliko pri namestitvi brizgalke na brezigelni Clave konekt (p=0,015). Primerjava časov izvedbe simulacijskih vaj med oddelkoma ni pokazala statističnih razlik (p=0,222).
Ključne besede: oživljanje bolnika, in situ simulacije, zdravstvena nega
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 862; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

3.
Oživljanje v gorah
Matej Mirkac, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili oživljanje in reševanje v gorah in težko dostopnih področjih. Primerjali smo tudi reševanje in oživljanje v gorah z reševanjem v lažje dostopnih področjih. Opisali smo, kako je organizirano reševanje v gorah in težko dostopnih predelih na področju Slovenije. Predstavili smo tudi prenovljene smernice temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja, ki so v veljavi od leta 2010. Razložili smo pomen sodelovanja med ekipami Gorske reševalne zveze Slovenije in ekipami nujne medicinske pomoči. Opisali smo tudi stanja, ki vodijo v srčni zastoj. V prikazu primerov smo prikazali, dve reševalni akciji, v katerih smo pacienta oživljali; opisane so bile vse okoliščine dogodka in celotna reševalna akcija. Ti dve reševalni akciji smo med seboj tudi primerjali in iz njih potegnili določene zaključke; prednost helikopterskega reševanja, pomembnost improvizacije, pomen kvalitetne opreme ter potreba po večji dosegljivosti avtomatskih zunanjih defibrilatorjev v slovenskih planinskih kočah. Omenili smo tudi pomembnost sodelovanja diplomiranega zdravstvenika v Gorski reševalni zvezi, saj je s tem zagotovljena kvalitetnejša medicinska oskrba poškodovancev oziroma nenadno obolelih v gorah.
Ključne besede: gore, težko dostopni teren, oživljanje, srčni zastoj, diplomirani zdravstvenik.
Objavljeno: 03.08.2011; Ogledov: 2071; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

4.
Pomen kapnometričnih vrednosti pri razlikovanju srčnega zastoja zaradi asfiksije in primarnega srčnega zastoja
Katja Lah, 2011, doktorska disertacija

Opis: Uvod Razvoj službe za nujno medicinsko pomoč je omogočil boljšo oskrbo kritično bolnih. Prav tako so se začeli uporabljati novi postopki in metode, ki služijo tako boljši oskrbi bolnika kot raziskovalnemu delu. Velik napredek se je pokazal na področju oživljanja, ki je sedaj poenoteno s smernicami, ki jih izdaja ERC. V zadnjem času se je povečalo zanimanje za uporabo kapnometrije med oživljanjem. Ugotovljeno je bilo, da med kardiopulmonalnim oživljanjem (KPO) delni tlak ogljikovega dioksida na koncu izdiha (PetCO2) sovpada z minutnim volumnom srca in ima napovedno vrednost za razplet KPO. Zaradi preglednosti in uporabnosti so podatki predstavljeni kot Utstein poročilo. Cilji Cilji raziskave so bili: potrditev visokih vrednosti PetCO2 v prvi minuti pri bolnikih s srčnim zastojem zaradi asfiksije; dokazati, da visoke začetne vrednosti PetCO2 pri srčnem zastoju zaradi asfiksije nimajo napovedne vrednosti za povratek spontanega krvnega obtoka (PSKO), kot jo imajo pri primarnem srčnem zastoju; dokazati, da imajo vrednosti PetCO2, izmerjene v nadaljnjem poteku KPO, napovedno vrednost za PSKO tako pri srčnem zastoju zaradi asfiksije kot pri primarnem srčnem zastoju. Metode Prospektivna observacijska raziskava je bila izpeljana v Centru za nujno medicinsko pomoč Maribor in je obsegala dve skupini bolnikov: skupino bolnikov s primarnim srčnim zastojem (z začetnim ritmom VF ali VT brez utripa) in skupino bolnikov s srčnim zastojem zaradi asfiksije (z začetnim ritmom asistolija ali EABU). PetCO2 je bil izmerjen takoj po intubaciji in nato vsako minuto do prenehanja KPO. Za primerjavo začetne in nadaljnjih vrednosti PetCO2 med bolniki je bila uporabljena statistična metoda dvojni Student t test. Ostali parametri obeh skupin so bili primerjani s Student t testom in χ2 testom. Kontinuirane spremenljivke so bile opisane kot povprečne ± standardna deviacija (p < 0,05 je statistično značilna razlika). Rezultati V obdobju od junija 2006 do junija 2009 smo analizirali 63 bolnikov s primarnim srčnim zastojem in 51 bolnikov s srčnim zastojem zaradi asfiksije. Vrednosti začetnega PetCO2 so bile statistično značilno višje v skupini s srčnim zastojem zaradi asfiksije (50,7 ± 31,7 mmHg proti 33,9 ± 18,6 mmHg; p = 0,004). V skupini bolnikov s srčnim zastojem zaradi asfiksije ni bilo statistično značilne razlike v začetnih vrednostih PetCO2 ob primerjavi bolnikov z in brez PSKO (52,3 ± 27,3 mmHg proti 43,41 ± 34,9 mmHg; p = 0,313); v skupini s primarnim srčnim zastojem pa je bila statistična razlika v začetnih vrednostih PetCO2 pri bolnikih s PSKO ali brez značilna (34,69 ± 18,5 mmHg proti 26,17 ± 18,9 mmHg; p = 0,0463). V primerjavi vrednosti vseh bolnikov po eni minuti KPO se je med skupinama pokazala statistično značilna razlika − višje vrednosti so bile v skupini s srčnim zastojem zaradi asfiksije (50,59 ± 29,1 mmHg proti 39,03 ± 16,4 mmHg; p = 0,017), medtem ko v primerjavi glede na PSKO znotraj obeh skupin statistično značilne razlike ni. Vrednosti ob koncu meritev PetCO2 ne kažejo statistično značilne razlike glede na skupino (44,07 ± 16,4 mmHg proti 38,46 ± 11,8 mmHg; p = 0,105). Pri vseh bolnikih s PSKO je bil začetni PetCO2 višji kot 10 mmHg. Zaključek Začetne vrednosti PetCO2 pri srčnem zastoju zaradi asfiksije so statistično značilno višje kot pri primarnem srčnem zastoju, prav tako pri srčnem zastoju zaradi asfiksije ni statistično značilne razlike v začetnih vrednostih PetCO2 pri bolnikih z in brez PSKO. Zato začetne vrednosti PetCO2 pri bolnikih s srčnim zastojem zaradi asfiksije niso uporabne kot prognostični dejavnik za razplet KPO, kot so lahko pri primarnem srčnem zastoju. Razlika v začetni vrednostih PetCO2 je lahko skupaj z ostalimi kriteriji uporabna za razlikovanje vzrokov srčnega zastoja v zunajbolnišničnem okolju. Za standardno uporabo bodo potrebne še nadaljnje raziskave, kapnometrija pa si zaradi svoje uporabnosti in mnogih indikacij zasluži vidnejše mesto v uporabi v urgentni medicini.
Ključne besede: kapnometrija, kapnografija, kardiopulmonalno oživljanje, srčni zastoj, Utstein poročilo
Objavljeno: 30.03.2012; Ogledov: 3034; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

5.
Ukrepi zdravstveno negovalnega kadra ob motnjah srčnega ritma
Lucija Potnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Motnje srčnega ritma so eden večjih problemov sodobne kardiologije, zato ker se pogosto pojavljajo pri najrazličnejših boleznih srca in pa zato, ker njihovo zdravljenje še zdaleč ni povsem zadovoljivo in rešeno. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili anatomijo in fiziologijo srca, opisali najpogostejše prekatne in nadprekatne motnje srčnega ritma, kjer smo pri vsaki motnji prikazali tudi EKG posnetek. Opisali smo diagnostične postopke pri ugotavljanju motenj ritma in metode zdravljenja le teh. Predstavili smo tudi algoritme temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja odraslih. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo opravili v UKC Maribor s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je bil sestavljen iz 25 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 50 članov negovalnega kadra. Raziskava je bila izvedena meseca marca 2012. Ugotovili smo, da zdravstveno osebje kar dobro pozna nevarne motnje srčnega ritma in tudi pravilne ukrepe. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da člani negovalnega tima ob oživljanju izvajajo tudi določene ukrepe, za katere niso usposobljeni, vendar si dodatnih kompetenc na tem področju ne želijo. Medicinske sestre na različnih področjih dela potrebujejo še dodatna znanja o vzrokih nastanka motenj ritma ter o pravilnih, nujnih ukrepih. Naše mnenje je, da se takšno znanje zagotovi le z nenehnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na tem področju, ki zajema pravočasno prepoznavo in obravnavo pacientov v srčnem zastoju.
Ključne besede: motnje srčnega ritma, nujni ukrepi, medicinska sestra, oživljanje, supraglotični pripomočki, življenjsko ogrožajoče motnje srčnega ritma
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 1841; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

6.
UPORABA MOBILNEGA TELEFONA KOT PRIPOMOČEK PRI OŽIVLJANJU OSEB
Tomaž Kolar, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je izdelava aplikacije za mobilni telefon, ki bi nepoznavalcem prve pomoči pomagala pri oživljanju ljudi. V nalogi smo najprej predstavili osnove oživljanja in spoznali platformo Android ter vsa potrebna orodja za razvoj aplikacije, nato pa smo se lotili zajema referenčnih podatkov na Fakulteti za zdravstvene vede, te podatke obdelali in jih uporabili pri izdelavi aplikacije, ki bi rešila dano problematiko. Na koncu diplomskega dela smo program preizkusili v simulacijskem centru, rezultate komentirali ter podali ideje za nadaljnji razvoj.
Ključne besede: android, oživljanje, pospeškometer
Objavljeno: 19.04.2013; Ogledov: 1109; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

7.
VPLIV ERITROPOETINA NA PREŽIVETJE IN NEVROLOŠKI IZHOD PO OŽIVLJANJU
Matej Strnad, 2010, doktorska disertacija

Opis: Ozadje: Eritropoetin aktivira znotrajcelične poti, ki delujejo zaščitno in preprečijo propad celice, tudi miokarda. Aplikacija eritropoetina med srčnim zastojem ohrani podajnost miokarda in omogoči hemodinamsko bolj učinkovito zunanjo masažo srca. Namen: Namen študije je bil raziskati učinek eritropoetina, ki ga apliciramo znotraj 2 minut od začetka oživljanja pri bolnikih zaradi srčnega zastoja izven bolnišnice. Metode: Primerjali smo skupino bolnikov, ki so med oživljanjem prejeli eritropoetin (90.000 enot eritropoetina beta, n = 24), s kontrolno skupino bolnikov, ki so med oživljanjem prejeli fiziološko raztopino (0,9% NaCl, n = 30) in retrospektivno z enakovredno skupino bolnikov, ki smo jih oživljali po enakem protokolu kot prejšnji skupini, vendar v času pred začetkom te študije (n = 48). Rezultati: V primerjavi s kontrolno skupino, ima skupina bolnikov, ki je med oživljanjem prejela eritropoetin, višji odstotek sprejema na oddelek za intenzivno interno medicino (OIIM) (92% vs 50%, p = 0.004), povratek spontanega krvnega obtoka na terenu (92% vs 53%, p = 0.006), 24-urno preživetje (83% vs 47%, p = 0.008) in odpust iz bolnišnice (54% vs 20%, p = 0.011). Po multivariantni analizi spremenljivk, ki vplivajo na razplet oživljanja, sta statistično značilni razliki le pri sprejemu na OIIM in pri povratku spontanega krvnega obtoka na terenu. V primerjavi skupine bolnikov, ki je med oživljanjem prejela eritropoetin, z enakovredno skupino z enakovrednimi izhodiščnimi spremenljivkami, ima skupina bolnikov, ki je prejela eritropoetin, višji odstotek sprejema na OIIM (92% vs 65%, p = 0.024) in 24-urno preživetje (83% vs 52%, p = 0.014) ter statično neznačilno razliko pri povrnitvi spontanega krvnega obtoka na terenu (92% vs 71%, p = 0.060) in odpustu iz bolnišnice (54% vs 31%, p = 0.063). Po multivariantni analizi spremenljivk, ki vplivajo na razplet oživljanja, so vsi štirje izhodi statistično značilno različni med skupinama. Vrednosti delnega tlaka ogljikovega dioksida (PCO2) na koncu izdiha, ki so pokazatelj zadostnosti krvnega obtoka med oživljanjem in s tem kvalitete zunanje masaže srca, so bile višje v skupini bolnikov, ki so med oživljanjem prejeli eritropoetin. Zaključek: Uporaba eritropoetina med oživljanjem poveča odstotek povrnitve spontanega krvnega obtoka na terenu, sprejem na OIIM, 24-urno preživetje in odpust iz bolnišnice. Ta učinek eritropoetina gre pripisati zaščitnemu delovanju na miokard in posledično hemodinamsko bolj učinkoviti zunanji masaži srca.
Ključne besede: KArdiopulmonalno oživljanje, eritropoetin, ishemija, miokard, študija
Objavljeno: 18.02.2013; Ogledov: 2014; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

8.
VIDIKI POMENA IZOBRAŽEVANJA OŽIVLJANJA NA PODROČJU ZDRAVSTVENE NEGE
Petra Bastl, 2013, magistrsko delo

Opis: Ko se pojavi srčni zastoj, preživi manj kot 20 % hospitaliziranih pacientov. Kljub posodobitvam smernic za oživljanje in razvoju tehničnih pripomočkov za oživljanje je smrtnost pri zastoju srca in dihanja še vedno prevelika. Izvajanje oživljanja ni rutinsko delo in se ne izvaja tako pogosto kot ostalo vsakodnevno delo zdravstvenih delavcev. Je izjemno stresna situacija, saj je od pravočasnih in strokovno pravilnih reakcij zdravstvenega osebja odvisno pacientovo življenje. Namen magistrskega dela je predstaviti pomen širše opredeljenega izobraževanja oživljanja na področju zdravstvene nege. Metodologija raziskovanja. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. V vzorec raziskave smo vključili izvajalce zdravstvene nege, zaposlene v eni izmed splošnih bolnišnic v Sloveniji. Podatke smo zbirali s pomočjo metode spletnega anketiranja, preko katerega je bilo razposlanih 110 elektronskih povabil za sodelovanje v raziskavi. Statistično obdelavo in prikaz empiričnih podatkov smo izvedli s programoma SPSS Statistics 17.0 in Microsoft Office Excel 2007. Rezultati. Več kot polovica (55 oz. 67 %) izvajalcev zdravstvene nege ocenjuje kot zelo potrebno vključevanje različnih vidikov v izobraževanje s področja oživljanja. 38 oz. 46 % izvajalcev zdravstvene nege pa meni, da je potrebno izvajati obnavljanje izobraževanja s področja oživljanja na 1 leto. Rezultati raziskave kažejo, da se izvajalci zdravstvene nege zavedajo pomena kontinuiranosti in širšega pristopa kot dveh aspektov pripravljenosti za ohranjanje pravočasnega in učinkovitega izvajanja postopkov oživljanja v realnih situacijah. Posledično se zavedajo, da takšen način izobraževanja pripomore k njihovemu strokovnemu in profesionalnemu delu na področju oživljanja. Sklep. Dolžnost izvajanja oživljanja je del poklicne obveznosti zdravstvenega delavca. Pri izvajanju te dolžnosti je nedopustno, da pride do poslabšanja zdravstvenega stanja pacienta ali celo smrti zaradi nepoznavanja nalog v timu za oživljanje, pomanjkanja znanja s področja oživljanja ali strahu pred nepoznavanjem uporabe defibrilatorja in ostale opreme za oživljanje. S širšim in kontinuiranim izobraževanjem s področja oživljanja v zdravstveni ustanovi lahko vplivamo na zmanjševanje pojava omenjenih napak in na pravočasno in učinkovito izvedeno izvajanje oživljanja. S takšnim načinom dela lahko nudimo vitalno ogroženemu pacientu po srčnem zastoju optimalno možnost preživetja.
Ključne besede: oživljanje, kontinuiteta, izobraževanje v zdravstveni negi
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1336; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

9.
Oživljanje podprto s telefonskimi navodili dispečerja - temeljni člen v verigi preživetja
Branko Kešpert, 2013, magistrsko delo

Opis: Uvod: Dispečerska služba v zdravstvu je pomemben sestavni del verige preživetja in ima pomembno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju nenadnega zastoja srca (NZS) na terenu. Z zgodnjo identifikacijo problema pri bolniku lahko dispečer zagotavlja kratke dostopne čase ekip nujne medicinske pomoči (NMP), očividcem poda navodila za izvajanje TPO in s tem prispeva k večjemu preživetju bolnikov. Raziskovalne metode: V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Najprej smo opravili Utstein analizo primerov NZS, pri katerih so ekipe PHE pristopile k oživljanju. Nato smo opravili retrospektivno raziskavo pri izbrani skupini 98 bolnikov z NZS pred očividci v PHE Celje v obdobju treh let. Pri izbranih bolnikih smo analizirali podatke iz zapisnikov o nujni intervenciji in tonske zapise pripadajočih nujnih telefonskih klicev ter ugotavljali značilnost njihovega vpliva na preživetje bolnikov do prihoda v bolnišnico. Rezultati: V izbrani skupini 98 bolnikov z NZS v PHE Celje je bilo 63 % moških. Moški so bili v povprečju mlajši (65 ± 13 let) kot ženske (72 ± 12 let). Dispečerji so dosegali pričakovani odzivni čas v 86,7 %, povprečni reakcijski čas je znašal 84 ± 76 sekund. Od skupaj 41 bolnikov z agonalnim dihanjem so navodila za oživljanje podali v 26,8 % primerih. Očividci so na podlagi podanih navodil pristopili k oživljanju v 53,3 %, medtem ko so brez navodil pristopili le še v 20,7 %. Če so očividci oživljali, je ROSC pri bolnikih znašal 48,6 %, brez oživljanja pa le 28,6 %. Sklep: Dispečerji ob NZS niso dosegali priporočenih standardov v odzivnih in reakcijskih časih. Ob prisotnem agonalnem dihanju se značilno niso odločali za podajanje navodil za TPO. Očividci so na podlagi podanih navodil za TPO pogosteje pristopili k oživljanju. Na preživetje bolnikov do prihoda v bolnišnico so značilno vplivali kratki odzivni časi dispečerja, kratki dostopni časi ekip PHE, dogodki v mestu, začetni srčni ritem VT/VF in oživljanje očividcev na podlagi podanih navodil.
Ključne besede: nenadni zastoj srca, agonalno dihanje, navodila za oživljanje, preživetje
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1496; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici