| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DENARNA ODŠKODNINA ZA NEUPRAVIČEN ZAPOR
Julija Labotar, 2013, diplomsko delo

Opis: Včasih se zgodi, da je nekdo obsojen storitve kaznivega dejanja, kasneje pa se izkaže, da je bil neupravičeno zaprt. Preživetih let v zaporu se ne da povrniti, oškodovancu pa pripada vsaj pravična odškodnina. Oškodovani lahko na temelju neupravičene obsodbe zahteva povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode. Njegov zahtevek se nanaša na državo, saj odgovarja objektivno za nastalo škodo. Neupravičena obsodba je objektivna okoliščina na kateri temelji odgovornost države. Odškodninska odgovornost je odgovornost odgovorne osebe oz. oškodovalca povrniti škodo, ki je nastala oškodovancu, oškodovanec pa je upravičen zahtevati povrnitev nastale škode. Njegov zahtevek se imenuje odškodninski zahtevek. Odškodninsko pravo je del civilnega prava in zato se o odškodnini odloča v okviru pravdnega postopka. Za odškodninsko odgovornost morajo biti izpolnjene štiri predpostavke in sicer: nedopustno ravnanje ali škodljivo dejstvo, nedopustna škoda, vzročna zveza in odgovornost. Ker je neupravičena obsodba objektivna okoliščina, ni potrebno dokazovati odgovornosti države, saj se pri objektivni odgovornosti vzročna zveza domneva. Najpomembnejši vir, od koder se črpajo človekove pravice in temeljne svoboščine je Ustava Republike Slovenije. Tematiko odškodninsko pravo pa podrobneje urejajo številni zakoni. Najpomembnejši med njimi je zagotovo Obligacijski zakonik, ki pa se dopolnjuje z Zakonom o kazenskem procesu, Zakonom o pravdnem postopku in drugimi.
Ključne besede: Neupravičen zapor, neupravičena obsodba, oškodovanec, povzročitelj škode, škoda, odškodnina, objektivna odgovornost, odgovornost države, civilno pravo.
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1656; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (514,06 KB)

2.
KAZNOVALNE ODŠKODNINE - PUNITIVE DAMAGES V SLOVENSKEM PRAVU - BOLJŠA GENERALNA PREVENCIJA PRED PREPREČEVANJEM POVZROČANJA ŠKODE
Mitja Jelen, 2014, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu sem se ukvarjal z problematiko odškodnin v slovenskem pravosodnem sistemu, še posebej pa z določanjem njihove višine. Predvsem so me zanimale civilne kazni (punitive damages), torej visoke odškodnine v civilnem pravu, katerih začetki temeljijo v anglosaških pravnih sistemih. Skozi njihovo analizo sem poiskal argumente za in proti, najbolj pa sem se osredotočil na generalno prevencijo pred preprečevanjem povzročanja škode. Poiskal sem primere iz prakse, tudi tuje. V izpostavljenih primerih iz prakse sem pokazal, da so odgovorni za škodo morali plačati visoko civilno kazen in potem posledico, ki je sledila. Navedel sem tudi primere, v katerih so proizvajalci sami v strahu pred visokimi odškodninami sami umaknili potencialno nevaren proizvod. Civilne kazni imajo tako generalno preventivni kot tudi specialno preventivni namen. V svojem delu sem se predvsem ukvarjal z generalno preventivnim, vendar pa sta oba povezana, zato se delo v določeni meri navezuje tudi na specialno preventivnega. Na kratko sem predstavil primerjalno ureditev odškodninskega prava v angleškem, francoskem in nemškem pravnem sistemu. Sistemi so si nekoliko različni, tako da slepo kopiranje rešitev iz tujih sistemov v slovenskega ni mogoč. Ukvarjal sem se tudi z argumenti za in proti uvedbi kaznovalni odškodnin v slovenski pravni red. Slepo sledenje ameriškemu načinu dosojanja visokih odškodnin ni smiselno, popolno omejevanje oz. preprečevanje dosojanja kaznovalnih odškodnin pa po mojem mnenju tudi ni dobro. Uravnotežena srednja pot bi bila primerna.
Ključne besede: kaznovalna odškodnina, civilna kazen, škoda, povzročitelj škode, odgovorna oseba, višina odškodnine, oškodovanec.
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 1305; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (749,98 KB)

3.
DOMNEVANA PRIVOLITEV OŠKODOVANCA
Neža Mrak, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se posvečam problematiki domnevane privolitve. Za institut domnevane privolitve je zelo pomemben Zakon o pacientovih pravicah, saj se ravno v medicinskem kazenskem pravu največkrat srečujemo s problemom privolitve oškodovanca. Vsak medicinski poseg oz. zdravljenje mora biti opravljeno s privolitvijo pacienta. Dana mora biti vedno vnaprej, pred opravljenim posegom oz. zdravljenjem. Ključnega pomena je, da zdravnik opravi pojasnilno dolžnost in pacientu razloži možne načine zdravljenja in njegove posledice, saj se bo le tako imel možnost, da se pravilno odloči. Zdravnik je dolžan spoštovati pacientovo pravico do samoodločbe in avtonomije. V primeru, da pacient določen način zdravljenja zavrača, mora zdravnik to sprejeti in mu razložiti posledice takšne odločitve. Obenem mu mora pojasniti še ostale možnosti zdravljenja in kakšna je njihova učinkovitost. Zlasti pripadniki različnih verskih skupnosti zavračajo določen poseg zaradi svojega verskega prepričanja. Zdravnik takšnega posega ne sme opraviti, temveč mora spoštovati voljo pacienta. V nasprotnem primeru ravna protipravno. V preteklosti se je pogosto ignorirala privolitev oškodovanca, pomembno je bilo zgolj, da je bil poseg opravljen lege artis. Danes pa gre pot v popolnoma drugo smer in ima odločilno vlogo ravno privolitev pacienta. Kazenski zakonik je uvedel veliko spremembo v našem pravnem sistemu, saj je kot razlog izključene protipravnosti zdravniških posegov določil prav institut privolitve oškodovanca. S tem pa se je dobro začrtala pot razvoja privolitve oškodovanca v naši pravni ureditvi in tako tudi možnosti njegove uveljavitve v praksi.
Ključne besede: medicinsko kazensko pravo, privolitev, domnevana privolitev, oškodovanec, pacient
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 955; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (802,32 KB)

4.
Pogojna odložitev kazenskega pregona po ZKP
Sonja Turk, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava institut pogojne odložitve kazenskega pregona, kot ga opredeljuje veljavni Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Za uvodom diplomskega dela so predstavljena načela, ki zadevajo začetek kazenskega pregona, selekcijski mehanizmi zadev za kazenski pregon, izpostavljen je pojem odvračanja kazenskega pregona, konsenzualnost v kazenskem postopku ter vloga državnega tožilca v predkazenskem postopku. V osrednjem delu naloge je obravnavan pojem in temeljne značilnosti pogojne odložitve kazenskega pregona (razvoj, uporaba, kriteriji instituta, vrsta in izbira nalog, postopek, pravice oškodovanca, ...). Predstavljene so posebnosti rabe tega instituta pri mladoletnikih. Pogojna odložitev kazenskega pregona je institut kazenskega postopka, ko sme državni tožilec za določena kazniva dejanja s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski pregon, če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. v nalogi je opravljena pravna analiza določil ZKP o odložitvi kazenskega pregona in Splošnih navodil za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona. Tej analizi slovenske kazensko procesne zakonodaje sledi primerjava nemške pravne ureditve odvračanja kazenskega pregona v nemškem Zakonu o kazenskem postopku. Med alternativnimi oblikami kazenskega pregona državni tožilci pogosto uporabljajo tudi institut poravnavanja, zato je v delu opredeljena tudi razmejitev med pogojno odložitvijo kazenskega pregona ter poravnavanjem. Na podlagi teoretične obravnave je nato opravljena še analiza uspešnosti uporabe instituta pogojne odložitve kazenskega pregona v slovenski tožilski praksi, prednosti in slabosti tega instituta, hkrati so podani predlogi za izboljšanje in večjo uporabo instituta v prihodnosti.
Ključne besede: Načelo oportunitete, konsenzualnost, Zakon o kazenskem postopku, kaznivo dejanje, pogojna odložitev kazenskega pregona, državni tožilec, oškodovanec, osumljenec.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1606; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (464,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici